David McKenna, pravnik v majhnem družinskem podjetju, je pri 36 letih začel opažati, da izgublja lase. Sprva ga ni skrbelo, a ko jih je bilo čedalje manj, se je enako začelo dogajati z njegovo samozavestjo. K raziskovanju ga je pognalo spoznanje, da ga žena vara. Lepega dne je namreč odkril njeno sporočilo ljubimcu, da je mož ne privlači več, ker je plešast. Danes David s svojo zgodbo na spletu prodaja tri knjige o ponovni rasti las na naraven način. Do svojih spoznanj pa je, čeprav ni študiral medicine, prišel z branjem znanstvenih raziskav.
Plešavost povzroča encim. Omenjene raziskave so opravili na ameriških, evropskih, japonskih in korejskih univerzah. Ugotovili so, da imajo ljudje, ki jim močno izpadajo lasje, nekaj skupnega: preveč encima, ki se imenuje prostaglandin D2 (PGD2). Preizkusi v laboratoriju so pokazali, da količina lasnih mešičkov v epruveti dramatično upade, če jim dodajo PGD2. Hkrati se je pokazalo, da živali, ki imajo veliko tega encima, skoraj nimajo dlake. PGD2 torej preprečuje, da bi lasje zrasli. Do teh izsledkov so prišli tudi znanstveniki na znani univerzi Johns Hopkins v Baltimoru in jih objavili v strokovnih revijah Science Translational Medicine ter Journal of Investigative Dermatology. Rešitev naj bi bila preprosta: ugotoviti je treba, kako ustaviti delovanje prostaglandina D2, oziroma najti je treba snov, molekulo, ki bi bila tega sposobna. Kajti tako lasje ne bi le nehali izpadati, temveč bi začeli tudi ponovno rasti. Ali drugače: plešasti moški in ženske bi postali spet lasati gospodje in dame. To je bila do zdaj neuresničljiva želja velike večine plešastih.
Rešitev v hrani? Toda znanstvene ugotovitve Davidu niso bile dovolj, saj so se končale s tem, da bo za odkritje prave molekule, ki bo ustavila PGD2, potrebnih vsaj še dober ducat let. Zato je iskal naprej.
Več v reviji Zarja, 14. november 2017
