Pravijo, da nihče ne pozna datuma svoje smrti, ampak to se je pravkar korenito spremenilo: to soboto, 23. septembra, bo konec sveta, so napovedali.
Že spet.
Srečno smo preživeli že več napovedanih koncev sveta, med drugim enega leta 2003, pa tudi po s tesnobo pričakovanem 21. decembru 2012 se je svet brezskrbno vrtel naprej. Tokrat je ne bomo tako zlahka odnesli, mračno napovedujejo teoretiki zarote, 23. septembra, so izračunali, bo v Zemljo treščil – ali pa jo morda zgolj oplazil – ogromen planet, ki se je do zdaj potuhnjeno skrival nekje za Soncem. Kakor koli, vsi bomo umrli. Če ne takoj, pa malo pozneje.
Da zelo resni znanstveniki zelo resno pravijo, da se orjaški planet ne more kar vzeti iz nič in da nam še vsaj nekaj stoletij zanesljivo ne grozi nobeno trčenje, da oceani ne bodo zavreli, vulkani ne podivjali – vse to napovedovalcev konca sveta sploh ne premakne. Ne dogovarjajte se za sestanke po 23. septembru.
Smrt ima tisoč imen. Če ti že nekaj zaSoncemprežečega streže po življenju, je prav, če stvari vsaj poznamo ime: Nibiru mu pravijo, ampak to je le eno od njegovih imen, pogosto ga imenujejo tudi Planet X.
Smrt iz vesolja so svetu napovedovali že neštetokrat. Tule je samo kratek seznam groženj človeštvu, za katere se je potem izkazalo, da nas ne ogrožajo ali pa so v celoti izmišljene: Herkolubus, ki naj bi uničil starodavno Atlantido, je v resnici predaleč, da bi nam delal škodo. Nemeza, zvezda smrti, ki naj bi bila kriva množičnih izumrtij celih vrst, ni predložila še nobenega dokaza o svojem obstoju, Sedna in Eris, dva majhna planeta, sicer v resici obstajata, a sta predaleč od Zemlje, da bi ji lahko škodovala, komet Elenin (poimenovan po ruskem astronomu Eleninu) je bil sumljiv že zato, ker naj bi v imenu nosil kodo ELE (Extinction Level Event, dogodek, ki lahko povzroči uničenje), krivili so ga za več potresov, vendar je bil premajhen, da bi povzročil resno škodo, in je razpadel, še preden je bil dovolj blizu Zemlje, da bi ušpičil kakšno neumnost. Komet ISON (s potnim listom na ime C/2012 S1) naj bi treščil na Zemljo natanko 26. decembra 2013, pa je že pred tem tragično razpadel. Planet Devet, domnevno z desetkrat večjo maso od Zemljine, naj bi tiho ždel nekje daleč za Neptunom in naj bi v Zemljo treščil konec aprila 2016. Pa ni. Ker je, tudi če zares obstaja, za to preprosto predaleč.
In to je samo zares zelo okleščen seznam skorajšnjih smrti planeta. Predvsem tabloidi jih vsakič radostno najavijo, panični ljudje pa potem s klici zasujejo astronome, ki so že precej siti pojasnjevanja, da nam v prihodnjih dneh nič ne bo padlo na glavo.
Z napovedanim trkom – ali skoraj-trkom – s planetom Nibiru, ki nam je že večkrat grozil z uničenjem, se panika znova ponavlja. Nizozemski amaterski astronom in pisec znanstvenih člankov Govert Schilling je poročal: »Znanstvenike Nibiru spravlja ob živce – nič čudnega, toliko časa, energije in ustvarjalnosti posvetiš fascinantnim znanstvenim raziskavam, odkriješ neverjetne in zanimive stvari, javnost pa zanima samo neka trčena teorija o glinastih tablicah, astronavtih z drugih planetov in o planetu, ki ne obstaja.« Profesor Brian Cox je leta 2012, ko smo (že spet) čakali Nibiru, svareče tvitnil: »Če me samo še eden povpraša po Nibiruju, namišljenem blesavem planetu, ga bom po njegovi nespametni buči treščil z Newtonovo knjigo Principia.« Kar bi bil kar pošten udarec, ker gre v resnici za tri knjige.
Digitalna demenca. Vsega – no, večine – sta kriva Rus Zaharija Sitčin in njegova serija knjig, zasnovanih na (povsem napačni, pravijo poznavalci) razlagi sumerskih in babilonskih glinenih tablic. Takole pravi Sitčin: naš planet je pred 450.000 let kolonizirala tuja rasa, ki je bežala s svojega umirajočega planeta Nibiruja. Nekaj pozneje, pred 300.000 leti, so genetsko nadgradili opice in tako ustvarili raso svojih sužnjev. Ljudi.
Nibiru še vedno obstaja, pravi Sitčin, Sonce obkroži vsakih 3600 let in vsake toliko ga njegova pot prinese nevarno blizu Zemlji, kjer vsakič povzroči kakšno katastrofo, na primer vesoljni potop.
Njegovo teorijo je navdušeno povzela Američanka Nancy Lieder – kot otroku naj bi ji sivi vesoljčki, Zete so se imenovali, v glavo vgradili komunikacijsko napravo, tako je pravila. Leta 1995 je postavila svojo spletno stran, na kateri je radostno sejala svoje katastrofične napovedi oziroma »digitalno demenco«, kot so njene ideje poimenovali razsodnejši ljudje. Že leta 1997 je trdila, da je komet Hale-Bopp, z Zemlje viden s prostim očesom, samo izmišljotina, ki naj bi ljudem prikrila pravo grožnjo: Planet X, ki se bo zdaj zdaj pripeljal mimo Zemlje in uničil civilizacijo. Liederjeva je trdila, da je Planet X približno štirikrat večji od Zemlje, najbolj pa se ji bo približal 27. maja 2003. Takrat se bo Zemlja za 5,9 dneva nehala vrteti, temu bo sledil premik Zemljine osi, ki bo povzročil premik Zemljine skorje. Tako nekako. Sitčin ni hotel nič imeti s teorijami Nancy Lieder, še pred smrtjo je trdil, da naj bi se Nibiru v naši bližini znova pojavil šele leta 2900.
Liederjeva je vztrajno trdila svoje. Ko je napovedani datum prišel in minil brez konca sveta, je pojasnila, da je šlo za »majhno belo laž … da prelisičim oblast«. Pravi datum? Tega pa seveda ne bo povedala, ste nori, potem bi imeli oni na oblasti dovolj časa, da razglasijo izredne razmere, tako bi ljudje ostali ujeti v mestih in pomrli!
Maji nimajo pojma. So pa zato številni drugi ljudje imeli kup idej o datumu konca sveta. Posebno priljubljen je bil 21. december 2012, ker se je lepo prekril s koncem majevskega koledarja. Presenetljivo, datum je spet minil brez zaznavne katastrofe, pravzaprav je bil to izrazito neposeben dan, kot so mnogi opazili. Kar pa ni pomenilo, da smo zunaj nevarnosti, še malo ne!
Če gre verjeti tabloidom, smo tako rekoč vsako leto na robu izumrtja, ampak letos je pa še posebno resno: David Meade, krščanski numerolog in še en ljubitelj teorij zarote, je vratolomno skombiniral namige egipčanskih piramid in biblijskih citatov ter izračunal, da se svet, kot ga poznamo, končuje letošnjega oktobra. Ne, ne, 23. septembra, se je pozneje popravil.
Prvi znanilec usode, ki nam grozi v soboto, je bil sončni mrk 21. avgusta. Natanko 33 dni po mrku – številka se je Meadu kar sama ponujala v nizu neverjetnih naključij – torej 23. septembra se bodo zvezde poravnale natanko tako, kot napoveduje Biblija. Takrat bo Nibiru najbliže Zemlji.
Po Meadovi napovedi bodo po tistem, ko Nibiru odleti naprej po svoji poti, Zemljo preplavili strahoviti cunamiji, izbruhnili bodo speči vulkani, ogenj bo padal z neba, asteroidi bodo treskali na Zemljo in njena pola se bosta premaknila. ZDA bodo siloviti potresi verjetno preklali na pol. »Če imate pol milijona dolarjev, ki ga lahko investirate, ne kupujte hiše v Atlanti, kupite jo v Belizeju,« je svetoval vznemirjenemu poslušalcu v radijski oddaji. Kajti ko bodo ZDA oslabljene zaradi naravnih katastrof in se jim bo sesulo električno omrežje, se bodo na deželo spravile druge države – Rusija, Iran, Kitajska, Severna Koreja, napoveduje Meade. Sveta morda ne bo konec, vsekakor bo pa zelo drugačen od sveta, ki ga poznamo zdaj.
Več v Zarji št. 38, 19.9.2017
