Karel Lučič, katerega predniki prihajajo iz sosednje Hrvaške, se spominja, da so se ljudje od nekdaj dobro počutili v njegovi družbi. Tudi zato, ker je bil vedno umirjen in toleranten, v življenju, pravi, se še ni prepiral. Zato je na mnoge njegova bližina vplivala blagodejno. Do petintridesetega leta je poklicni gradbeni inženir že pomagal ljudem s kiropraktiko in zdravilnimi rastlinami. »Nenadoma je na moja vrata trkalo toliko ljudi z različnimi težavami, da sem moral pustiti službo,« se spominja. »Ljudem, ki so prihajali k meni na terapijo, sem vedno dajal občutek, kot da so prišli k prijatelju, z njimi sem se veliko pogovarjal, se sprehajal, odprli so mi dušo.« Tako je ugotovil, kako jim pomagati. Radoveden in željan znanja je brskal naprej, se učil in raziskoval. Za njegovo življenje je bil gotovo zelo pomemben trenutek, ko mu je v roke prišla knjiga Zdravljenje s sončno svetlobo Jakoba Lorberja. »Knjigo sem še kot otrok opazil pri svojem prijatelju.« Lorber je že pred več kot sto petdesetimi leti predal človeštvu znanje o zdravljenju s sončno svetlobo.
Izvir veselja in sreče
Rek, da je vse nič brez sonca, nedvomno drži. Sonce nam daje toploto, svetlobo, narekuje vreme, vpliva na rast rastlin. Znanstveno je celo dokazano, da lahko sprehod ob sončnem vremenu učinkuje na počutje kot »tableta sreče«, v telesu namreč začno pospešeno nastajati hormoni veselja, zato se počutimo bolje in smo bolj uravnovešeni. Kar seveda vemo, tudi če tega ne bi prebrali. Če nekaj dni ne vidimo sonca, postanemo razdražljivi, slabe volje, zapremo se vase, v trenutku, ko se spet pokaže izza oblakov, smo veseli in nasmejani. »Ljudem preprosto manjka svetlobe. Zaradi dela se preveč zadržujejo v zaprtih prostorih in sončne svetlobe niti ne vidijo, zato je tudi toliko depresivnih ljudi. Ženske na ekvatorju, ki vse dneve preživijo zunaj, raka na prsih, recimo, ne poznajo. Statistike pravijo, da je poleti, ko je več sonca, bolnih veliko manj ljudi kot pozimi.« Bistvo tega je že zdavnaj zapisal tudi Lorber, ko je dejal, da bolezen po njegovem mnenju izvira iz pomanjkanja svetlobe v našem telesu, naših celicah. V svoji knjigi je podal nekaj nasvetov in receptov za zdravljenje s sončno svetlobo, ki jih je preštudiral tudi Lučič, jih dopolnil, priredil za današnje razmere ter pod okriljem svojega podjetja Nuhrovia začel izdelovati različne tinkture, olja in praške, ki so prežeti s sončno svetlobo. Pripravki, ki hranijo sončno svetlobo, naj bi pomagali presvetliti bolne celice in predramiti zdravilne moči telesa, hkrati pa naj bi dobro vplivali tudi na človekovo psihično počutje.
Sončni pripravki
Pripravke (od olja iz makovih cvetov in šentjanževega olja do tinktur iz arnike, kostanja in drugih rastlin), osnovni so globule ali sončni biseri (ki jih priporočajo denimo proti utrujenosti, depresiji, slabi volji, če ste brez energije), od desete ure zjutraj do pete popoldne izpostavljajo soncu (granule in druge pripravke sončijo 180 ur), nato pa jih vsak večer pokrijejo z vijoličnim steklom. Vijolično steklo namreč najdlje zadrži svetlobo. Za konzerviranje plemenitih mazil, olj, esenc in zdravil so že nekdaj uporabljali vijoličaste posode, ki so podaljševale njihovo trajnost in jih bolje ščitile pred vplivom svetlobe. Rastline nabirajo na ekološko čistih območjih Hvara, Slavonije, nekaj pa tudi v Avstriji. »Delamo v miru in z veseljem. V našem podjetju ni bolniških dopustov, mi smo nesrečni, če ne moremo delati,« pravi Karel, duša podjetja, ki piše knjige in predava, medtem ko Nuhrovio vodi njegova žena Gertraud.
Soleopatija
Po več letih raziskovanja se je pred sedmimi leti rodila soleopatija, pripravljanje sončnih zdravil za telesno in duhovno blaginjo je le en njen del. Karel si za vsakega človeka, ki pride k njemu, vzame veliko časa. Pogovor, pravi, je najvažnejši. »Med pogovorom odkrivam človekovo osebnost. Ali je agresiven, poln jeze, preveč umirjen, je pod pritiskom, ima težave na delovnem mestu, v družini, ali je zadovoljen ali pa morda vseskozi živi pod pritiskom in je nesrečen. Težav ni mogoče odpraviti le s pripravki, treba je spremeniti življenjske navade.« Soleopat pomaga človeku poiskati pot do srečnega »sončnega« življenja. »Pouči ga o pomenu svetlobe za naše življenje. Čustveni stres, denimo, lahko pomeni veliko izgubo svetlobe v našem organizmu.« Če stanje traja dolgo in ga ne nadomestimo s svetlobo, to kmalu vidimo in čutimo. Bolezen nam sporoča, da moramo v življenju nekaj spremeniti, da moramo torej v telo vnesti več »svetlobe«. To lahko naredimo različno. Ena od možnosti je sprememba prehrane. »Ljudem svetujem, naj ne jedo recimo zmrznjene zelenjave, zelenjave iz rastlinjakov, kjer ni naravne svetlobe, temveč naj uživajo vse tisto, kar je zraslo ekološko, brez kemikalij, na soncu. Vsi vemo, recimo, kako sladke so gozdne jagode, polne so svetlobe, zato jih pozobamo nekaj, pa jih imamo že dovolj.« Tudi celodnevno pitje vode je zelo pomembno. Najboljša je izvirska voda, oplemenitena s soncem, kamni in podobnim. Še pomembnejši pa so zadovoljstvo, mir in harmonija v življenju, ki zagotavljajo dovolj svetlobe v našem telesu. Zato je pomembno, da poiščemo izvor svojih težav, jih brezstresno odpravimo in v svoje življenje vnesemo čim več veselja. »Pomembne so srečice, s katerimi si skušajmo popestriti dan.« Seveda velik del k vsemu temu prispeva tudi gibanje v naravi, na svežem zraku, in uživanje na soncu. »Ljudje, ki so vse leto v zaprtih prostorih, gredo poleti na morje in potem pretiravajo na soncu. Tudi tukaj je potrebna zmernost.« Z ženo zato vsak sončen dan preživita dve ali tri ure v naravi – kosita zunaj, si vzameta nekaj minut za sprehod med delom, veliko se vozita s kolesom in počneta stvari, ki ju navdajajo z zadovoljstvom.
