Resnici na ljubo sva najprej obredli nekaj drugih krajev, ki so naju zanimali: od Mostarja do Medžugorja, mandarin ob Neretvi pa tja do posebno priljubljenega Sarajeva. Piramide so bile za konec. Namenili sva jim približno uro svojega časa. Seveda sva se ušteli. Prvo piramido sem zagledala že med vožnjo, ker je bila pač očitno take oblike, da ni bilo dvoma. To je bila bosanska piramida Sonca, kakor ji pravijo. Drugo sem opazila pozneje, ko sem lezla v hrib. Vsak prebivalec Visokega vas bo z nenarejeno prijaznostjo usmeril, kam morate iti, zato ni strahu, da ne bi našli tistega, kar iščete, ne da bi vedeli, kaj naj bi to bilo. Zame so bile to informacije, saj o piramidah nisem vedela ničesar. Le nekaj korakov od vznožja piramide Sonca (visoke malo več kot 200 metrov in najvišje od vseh) je provizorična garaža, kjer so na pultu naložene knjige (in spominki od obeskov za ključe do vžigalnikov) v vseh mogočih jezikih. Avtor je dr. Semir Osmanagić, ki mu pripisujejo odkritje piramid. Kar na vsem lepem se je od nekod vzel smejoči se mladenič Nedžad Šečerović, ki je rekel, da ga vsi kličejo Buco. Pojasnil nama je, kaj bova videli, in tudi, da morava nujno gledati rove pod piramido. Vhod je na drugi strani v Ravnah, kakor se imenuje tisti kraj, in seveda s slovenskimi Ravnami nima nobene zveze.
Najtrši beton? Na eni od stranic piramide, kamor je speljanih precej stopnic, narejenih prav tako provizorično z deskami in lesenimi količki, radovednega obiskovalca pričakajo velikanski kamniti bloki. Vendar niso kamniti, temveč betonski, izveva pozneje. To naj bi bil beton najboljše kakovosti, saj je trdnejši od vseh, ki jih človeštvo pozna, je povedal vodnik pozneje, v rovih ali predorih, kakor jih imenujejo. Glede izrazov so ljudje, ki se ukvarjajo s parkom (gre za arheološki park), zelo natančni. Bloki, še najbolj podobni velikanskim skalam, ležijo, kakor da so položeni na pobočje.
Od dneva, ko se je začela širiti novica, da imajo Bosanci največje in najstarejše piramide, ki jih je zgradila človeška roka, so se strokovnjaki in ljudstvo razdelili na dva tabora: prvi v to verjame, drugi pa ne. Tako obliko hriba kot tudi predore pod njim pripisujejo naravi, ki naj bi v preteklosti ustvarila oboje. Z Joži seveda nisva strokovnjakinji. Toda razlaga o delu človeka se nama je kljub vsemu zdela bolj verjetna kot tista, da je vse ustvarila narava. Razlaga namreč pravi, da je tod vladalo troje različnih civilizacij, verjetno precej inteligentnih (niso bili neuki barbari), saj so stvaritve prav neverjetne.
Več v Jani št. 42, 25.10.2011
