Dirka, kot je že dolgo ni bilo

Tekst: Mitja Pungarčič Foto: Jože Lesjak

3. 6. 2012, 19.15

04. 06. 2012 · 14:52

Deli članek

Včeraj je bila na stadionu Matije Gubca v Krškem tradicionalna dirka za Zlati znak občine Krško in pokal Franca Babiča. Na tokratni dirki so organizatorji, AMD Krško, po več kot desetletju pripravili eno najbolj izenačenih in razburljivih dirk, res pravo poslastico za ljubitelje speedwaya.

Zlati znak in pokal Franca Babiča je tokrat šel v Nemčijo. Zlati znak je osvojil Kevin Wolber, pokal Franca Babiča pa Tobias Busch. Odlične predstave so prikazali tudi domači vozniki, Samo Kukovica je bil peti, Aleksander Čonda šesti, Denis Štojs osmi, mladi Žiga Radkovič pa dvanajsti. Občinstvu sta se med največjim odmorom predstavila tudi brata Žiga in Jaka Kovačič, mlada upa krškega speedwaya, saj prvi šteje trinajst drugi pa le enajst let.

Kot smo omenili že v napovedniku, so se kljub nekaterim pomislekom in kritikam vodilni člani AMD Krško tokrat odločili pripraviti zelo izenačeno startno listo, ki je bila, kot se je izkazalo, zadetek v polno in je utišala še tako zahtevne in poznavalske okuse, ki jih posavska in dolenjska publika premore kar nekaj. Sama dirka je postregla z obilo drznih prehitevanj in kar je za domače gledalce najpomembnejše, boj domačih voznikov za sam vrh.

Kako izenačena ter polna prevratov in drznih prehitevanj je bila, pove že dejstvo, da so na koncu rednega dela dirke za Zlati znak kar štirje tekmovalci osvojili po dvanajst točk in so zmagovalca zaradi pokala Franca Babiča določili po kriteriju medsebojnih dvobojev.

Takoj za njimi, na peto in šesto mesto, sta se uvrstila najboljša krška voznika Kukovica in Čonda. Od domačih voznikov je osmo mesto, ki je še kot zadnje vodilo v polfinalne vožnje pokala Franca Babiča, osvojil najstarejši med domačini Štojs.

Kukovica je že na začetku v prvi vožnji uspel zmagati in kasneje nanizal še dve zmagi in dve tretji mesti. Po točkah je bil tako najboljši domači voznik na petem mestu, vendar z nekaj grenkega priokusa, saj je imel lepo priložnost prav v svoji zadnji vožnji, ki je bila hkrati tudi zadnja vožnja rednega dela za Zlati znak. Če bi v tej vožnji zmagal, bi zbral trinajst točk in bi postal za legendarnim Krešom Omerzelom šele drugi domači voznik, ki bi mu uspelo osvojiti to prestižno lovoriko. Žal je v veliki želji po uspehu naredil napako na štartu, ko mu je preveč dvignilo prvo kolo, in pozneje tekmecev ni uspel prehiteti.

Nekako podobno bi lahko rekli tudi za Čondo, ki je podobno napako kot Kukovica naredil na štartu svoje prve vožnje. Ob takrat še dodobra namočeni stezi pa nikakor ni uspel prehiteti tekmecev in je zabeležil svojo edino ničlo. V nadaljevanju je Čonda vozil odlično in se pred domačimi gledalci pokazal kot pravi borec, saj je uprizarjal tako prehitevanja kot fantastična zapiranja in branjenja najboljšega položaja. Med drugim je premagal tudi kasnejšega zmagovalca zlatega znaka Nemca Wolberta in mu je za tisti ponesrečeni štart lahko zelo žal, vsaj toliko kot Kukovici, saj bi brez teh napak oba stala na zmagovalnem odru.

Takrat je dirko pred domačimi gledalci dobro odvozil tudi najstarejši med domačini, Štojs. V svojih nastopih je prikazal dobre borbene vožnje in osmo mesto je pomenilo tudi nastop v enem od polfinal za pokal Franca Babiča.

Tudi najmlajši od naših, Rakovič, je pred domačo publiko prikazal borbene vožnje. Za še boljši rezultat bo moral nekaj ukreniti s svojimi motorji, saj se mu že nekaj dirk dogaja to, kar se mu je zgodilo tudi včeraj. Že v prvi vožnji, ko si je po štartu in res lepem boju priboril drugo mesto, mu je motor odpovedal poslušnost in moral je odstopiti. Če tega odstopa ne bi bilo, bi s tema dvema točkama trkal na vrata osmerice, gotovo pa bi bil na koncu uvrščen med prvo deseterico. Kljub temu je pustil zelo dober vtis in je bil za lepe borbene vožnje s strani publike nagrajen z aplavzi.

Prva osmerica se je po koncu rednega dela pomerila še na pokalu Franca Babiča. V prvem polfinalu je poleg Wolberta, Kusa in Tabake nastopil še Čonda. Po boju s Madžarom Tabako, ga je slednji ob kontaktu tako nesrečno zadel, da je Čondi zrinil roko z ročice za plin in pri tem pridobil prednost, ki je domači tekmovalec ni mogel več nadoknaditi in je tako obstal v polfinalu.

V drugem polfinalu sta zraven domačina Štojsa in Kukovice nastopila še drugi Nemec Busch in Poljak Lampart. Slednji je ob pospeševanju iz drugega zavoja preveč obremenil motor in sledil je spektakularni padec ter izključitev. K sreči jo je Poljak odnesel brez poškodb. V ponovljenem polfinalu je zmagal Busch pred Kukovico, ki ga je Štojs dodobra namučil.

V finalu smo tako od domačih videli le Kukovico, ki je ob Nemcema Buschu in Wolberti ter Madžaru Tabaki poskusil osvojiti pokal. S štarta je Kukovica iz zunanje pozicije krenil dobro, in ko je že kazalo, da mu bo v drugi zavoj uspelo priti na prvo mesto, ga je nenadoma ob ogrado stisnil Madžar Tabaka in Kukovica je moral zapreti ročico za plin. Pri tem je nesrečno dobil nogo pod desno stopalko in bolečine so bile v trenutku tako hude, da je moral odstopiti.

Na koncu je vožnjo in s tem pokal Franca Babiča dobil drugi od Nemcev, Busch, pred zmagovalcem Zlatega znaka Wolbertom in Tabako. S tem je bila tradicionalna dirka zaključena in kakšnih tri tisoč gledalcev je lahko ob odličnih predstavah povabljenih, predvsem pa domačih voznikov odšlo proti domu.

Sami k temu lahko dodamo le to, da je organizator poskrbel za eno boljših dirk v zadnjih nekaj letih in le takšne izenačene dirke privabljajo veliko število gledalcev.

Rezultati:

Zlati Znak občine Krško

1. Kevin Wolbert Nemčija (3,3,0,3,3) = 12

2. Tobias Busch Nemčija (3,2,1,3,3) = 12

3. Dawid Lampart Poljska (1,3,3,2,3) = 12

4. Joszef Tabaka Madžarska (3,3,2,1,3) = 12

5. Samo Kukovica Slovenija (3,1,3,3,1) = 11

6. Aleksander Čonda Slovenija (0,2,3,3,2) = 10

7. Matej Kus Češka (0,2,3,2,2) = 9

8. Denis Štojs Slovenija (2,3,1,0,2) = 8

9. Mattia Carpanese Italija (0,1,2,2,2) = 7

10. Rafal Fleger Poljska (2,0,2,2,1) = 7