Udbaške sence na zaprtih arhivih
Kostanjeviška Gostilna Kmečki hram, Valvasorjeva knjižnica Krško in Mohorjeva založba iz Celovca so sinoči v Kostanjevici na Krki organizirali predavanje in predstavitev knjige Igorja Omerze OD Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo. Knjiga bo verjetno proti koncu leta izšla v tudi v nemškem prevodu.
Avtor je govoril o delovanju nekdanje jugoslovanske Službe državne varnosti, Udbe, in o svojih težavah pri dostopanju do arhivov o omenjeni dejavnosti.
Kot je pojasnil, ima knjiga dva dela, in sicer Tragično življenje Janeza Topliška in Koroška v plamenih. V prvem opisuje življenje, delovanje in nasilno smrt emigranta Janeza Topliška, ki izvira s Kozjanskega. Toplišek je leta 1963 prišel iz Nemčije v Slovenijo in hotel tu z orožjem spremeniti njen sistem, ki je bil po njegovem neomajnem prepričanju močna komunistična diktatura. Tako je želel vzpostaviti samostojno Slovenijo.
Omerza v drugem delu knjige razčlenjuje, kot je pojasnil, 13 bombnih napadov na avstrijski Koroški med leti 1972 do 1979, Pri tem se osredotoča na spodleteli bombni napad v Velikovcu, ki sta ga po ukazu jugoslovanskega in slovenskega režima septembra 1979 izvedla Luka Vidmar in Marina Blaj. Ta bombni napad Omerza označuje za jugoslovanski državni terorizem, zaradi katerega si je Jugoslavija takrat prislužila tudi tiho grajo v mednarodni skupnosti, saj so po njegovem vsaj nekateri zahodni državniki poznali delovanje jugoslovanske Službe državne varnosti v tujini.
Omerza je dejal, da je Udba na Koroškem sledila najbolj zavedne slovenske ustanove. Tako prakso, torej nadziranje najzavednejših Slovencev, je izvajala tudi drugje. Tako je celo do najmanjših podrobnosti zapisovala dejanja in dobesedno pogovore npr. pisatelja Pahorja in Kocbeka.
Veliko takih zapiskov, ki jih je Služba državne varnosti pošiljala peščici ljudi na državnem političnem vrhu, je Omerza prebral. A kot je dejal, je 200 strani zaprtih v arhivu, želi priti do njih, zato piše vloge za dostop, a pristojni mu za zdaj tega še niso odobrili. »Tajna politična policija je uničevala arhive, Tisto, kar je ostalo, zapirajo,« je dejal Omerza. Prepričan je, da sedanja slovenska obveščevalna služba pozna vsebino zaprtih strani.
Meni, da ima tisti, ki ve, kateri so bili sodelavci Udbe, v rokah velikansko moč.
Omerza je dejal, da ga nekateri označujejo za desničarja, vendar ga čudi, čemu take oznake, če zgolj analizira arhive in preučuje dejstva.
Kot ugotavlja, so ljudje prejšnjega sistema sprejeli demokratične načine novega sistema, a nekatere moti, če nekdo na podlagi dokumentov razkriva prejšnji režim.
Vodja kostanjeviške knjižnice Alenka Žugič Jakovina je uvodoma menila, da so s tokratno temo mogoče nekoliko provokativni za Kostanjevico.
Martin Lisec, direktor Mhorjeve v Ljubljani, je o Omerzi dejal, da je vtkan v slovensko osamosvajanje. Omerza je bil eden od ustanoviteljev odbora za varstvo pravic Janeza Janše, poznejšega odbora za varstvo človekovih pravic ob t. i. aferi JBTZ.
