Razstavo posvetila tragični življenjski zgodbi babice Taje
16432. Za številko, ki naključnemu bralcu ne pove veliko, se skriva tragična življenjska zgodba Senovčanke Zore Kodelja. 3. avgusta leta 1942 so namreč mlado Zoro skupaj s starši preko taborišča v Rajhenburgu, kjer so preživeli tri dni, odpeljali v nemško taborišče Auschwitz. 21-letno dekle je postalo številka 16432, ki je v taborišču rodila zdravo deklico, za katero pa so po tem, ko so jo vzeli materi, izgubile vse sledi.
Zgodba babice Taje - Zore Kodelja, se je močno dotaknila njene vnukinje, akademske kiparke Polone Demšar, ki je prvo letošnjo razstavo s simboličnim naslovom 16432 v Galeriji Krško leta 2010 že predstavila v ljubljanski galeriji Photon z mislijo, da bo nekoč gostovala tudi v okolju, kjer je nastal temelj izhodišča razstave. Razstavljena dela pa niso povezana le z Auschwitzom, ampak se je kiparka spomnila tudi vseh, ki so bili po drugi svetovni vojni zaprti na Golem otoku. Ob njegovem obisku je namreč med opuščenimi celicami našla pretresljiv zapis, prav tako povezan s štetjem in številčenjem, tokrat najbrž dni.
"Preživetih, čakajočih, dni hrepenenja? Kdo ve," se je ob predstavitvi razstave sinoči spraševala umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, ki je tudi predstavila gostujočo umetnico.
Ljubljančanka Polona Demšar je leta 2003 diplomirala pri prof. Luju Vodopivcu in dr. Levu Kreftu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje - smer kiparstvo, nadaljevala pa je z magistrskim študijem unikatnega oblikovanja stekla na isti akademiji pri mentorici Tanji Pak. Doslej se je predstavila že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, sodelovala je na kiparskih simpozijih, med njimi leta 2008 na Mednarodnem kiparskem simpoziju v lesu Forma Viva v Kostanjevici na Krki. Med prejetimi nagradami pa je ena najbolj vidnih Študentska Prešernova nagrada za kiparstvo leta 2002.
