Izkušnja, ki oblikuje značaj
V obdobju od 12. do 20. junija 2025 so dijakinje in dijaki prvega letnika Srednje šole Krško preživeli nepozabne dneve v naravi v okviru tradicionalnega, že dvanajstega tabora preživetja Srednje šole Krško. Tabore s podobnimi vsebinami, ki zajemajo ure obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, na Srednji šoli Krško organiziramo od leta 2012.
Dijakinje in dijaki so se letos podali v dolino reke Nadiže, kjer so ob vznožju mogočnega kobariškega Stola postavili šotore in se prepustili tednu, polnem učenja, gibanja, izzivov in prijateljstva.
Prvi udeleženci iz razredov S1A in R1A so v tabor prispeli 12. junija, druga skupina iz razredov G1A in E1A pa je začela svojo pustolovščino 16. junija. Vsi so teden zaključili bogatejši – ne le za nova znanja, temveč tudi za izkušnje, ki jih bodo nosili s seboj še dolgo po tem, ko se bodo vrnili v šolske klopi.
Več kot le šola v naravi
Vsakoletni tabor preživetja v naravi za dijakinje in dijake prvega letnika Srednje šole Krško je namreč več kot le šola v naravi. Je poskočen in pogumen korak od klasične učilnice, pobeg v pristno okolje, kjer znanje ni zapisano na tabli, ampak v zemlji, vodi, gorah in predvsem v ljudeh. Gre za izobraževalni projekt, ki povezuje obvezne izbirne vsebine (OIV) in interesne dejavnosti (ID) z razvojem socialnih veščin, telesne vzdržljivosti in notranje zrelosti mladih.
Na prehodu iz osnovne v srednjo šolo se mnogi mladi znajdejo na življenjskem razpotju – iščejo svojo identiteto, svoje mesto v družbi in smisel v znanju. Tabor jim ob koncu prvega letnika srednje šole nudi prostor, kjer se lahko učijo tudi skozi doživetje, sodelovanje in neposreden stik z naravo. Gre za teden, v katerem se vsak izmed njih vsaj enkrat sreča sam s seboj, z drugimi in z okoljem – ne vedno na udoben način, a vedno tako, da izkušnja ostane z njimi za vse življenje.
Planinska šola
Osrednji steber tabora je predstavljala planinska šola, v kateri so dijaki spoznali osnovne zakonitosti gibanja v gorah – od pravilnega tempa in prehrane do varnosti in spoštovanja narave. Naučili so se, kako pravilno uporabljati planinsko opremo, kako se pripraviti na turo in kako pomembno je sodelovanje v skupini.
Znanje vezanja vozlov se zdi na prvi pogled tehnično in staromodno, a ko so ga mladi osvojili, so spoznali, da so vozli simbol povezovanja in zaupanja – naj bo to pri pritrjevanju šotorske vrvice ali varovanju prijatelja pri soteskanju. Na pohodu na kobariški Stol, mogočen razglednik nad dolino Soče, je vsak korak na skoraj 200 ovinkih do vrha simboliziral njihovo notranjo moč, ki je rastla v ritmu z višino. Utrujenost, znoj, tišina med vzponom in veselje ob vrhu so bili elementi, ki so naučili več kot katerikoli učbenik.
Delavnica prve pomoči
V sklopu delavnic prve pomoči so se udeleženci tabora naučili, kako ravnati v kritičnih situacijah v hribih – praktično so se soočili s problemom oskrbe ran, imobilizacije udov, komunikacije z reševalci in poškodovancem, oskrbe nezavestnega … Gre za znanja, ki krepijo odgovornost, samostojnost in občutek za drugega.
Vaje niso bile izmišljene in se niso dogajale v kontroliranem okolju učilnice – potekale so v resničnih razmerah na travniku in v gozdičku, skupine so morale za reševanje problemov uporabiti znanje, logiko in trezno glavo ter seveda zgledno sodelovati.
Kako brati karte
Narava pa ni vedno samo prijazna, zato so znanja in veščine orientacije nujna spretnost za varno gibanje in bivanje v naravi. V okolici Podbele in Kreda so se dijaki naučili, kako brati karte, uporabljati kompas in poiskati pot, če se izgubijo.
Pri tem so uporabljali posebno aplikacijo Tabor Nadiža 2025, ki jo je samo za potrebe tabora ustvaril Matej Mlakar, z orientacijo na neznanem terenu pa pridobili ne samo občutek prostorske orientacije, temveč tudi krepili zaupanje vase. Aplikacijo smo mentorji uporabljali tudi za dodeljevanje točk skupinam, ocenjevanje šotorov ter dodeljevanju kazni in pohval, neizmerno nam je olajšala delo ter beleženje napredka.
Soteskanje po Nadiži
Zelo priljubljena športno-orientacijska dejavnost je bilo soteskanje v Nadiži, ki je čudovita mešanica adrenalina in stika z divjo, neokrnjeno naravo. Pod strokovnim vodstvom so se dijakinja in dijaki preizkusili v plezanju po toku navzgor, plavanju v kristalno čistih smaragdnih tolmunih in premagovanju lastnih strahov. Zdravilna in pitna voda Nadiže jih je hkrati ohladila, umirila in prečistila.
Večeri so za ...
Posebna pozornost je bila namenjena večernim turnirjem športnih iger v nogometu in odbojki, na katerih se je vsaka skupina v izmeni pomerila z vsako. Igra je potekala na travniku ob reki pod naravno kuliso gora in večernega neba. Čeprav je bil rezultat uradno beležen, je bil duh igre pomembnejši od zmage.
Takšne igre so imele izjemno pedagoško vrednost: spodbujale so spoštovanje do nasprotnika, pošteno igro, odzivnost v skupini, vztrajnost, pa tudi sprejemanje poraza brez jeze ali zamer. Mnogi so šele skozi to izkušnjo začeli razumevati, da pravi zmagovalec ni tisti, ki da več golov ali točk, ampak tisti, ki zna igrati s srcem, spoštovati druge in se truditi po svojih najboljših močeh.
Tovrstne športne aktivnosti imajo tudi moralni učinek: v varnem okolju krepijo karakter, samozavest in občutek pripadnosti. Učitelji smo opažali, kako so se med igro rojevala nova prijateljstva, kako so samozavestno zaigrali tudi tisti, ki sicer niso športni tipi, in kako so sošolci prvič naglas pohvalili trud drugega. V vseh športnih dejavnostih so dijaki prepoznali vrednote, ki presegajo šolski prostor: discipliniranost, fair play, zaupanje in – kar je najpomembnejše – veselje ob skupnem uspehu.
Za dijake gimnazijskega programa so profesorice kemije, fizike in biologije pripravile posebne enodnevne naravoslovne delavnice, ki so temeljile na raziskovanju vode, prsti in rastlinstva– dijaki so med drugim raziskali pestro rečno biotsko raznovrstnost, merili kakovost vode v Nadiži ter ugotovili, da je pitna, ter ugotavljali razliko med senčnim in sončnim.
Moderna tehnologija v neokrnjeni naravi
Profesorica za biologijo Andreja Tomažin je za svoje delavnice pripravila delovne liste, s profesoricama za kemijo in fiziko Lidijo Pirc in Tjašo Seničar pa so dijakinje in dijaki svoje ugotovitve sproti beležili v aplikacijo Nadiža App 6, ki jo je Matej Mlakar prav tako razvil zgolj za potrebe naravoslovnih delavnic fizike, kemije in biologije.
Takšna uporaba moderne tehnologije ne samo, da naredi vsebine bolj zanimive za dijake, temveč tudi neizmerno olajša delo učiteljem, saj jim omogoči, da imajo sprotni pregled nad vnesenimi rezultati ter ob koncu dejavnosti zgolj z enim klikom pridobijo celoten portfolio za vsakega dijaka v učiteljem prijazni elektronski obliki. S takšnimi pedagoškimi prijemi ter inovativnostjo ter trudom za razvijanje lastnih aplikacij za naše dejavnosti pa predvsem dijakom dokazujemo, kako lahko dosežemo, da tehnologija kvalitetno in uporabno služi nam.
Na koncu - test
Zadnji dan vsake izmene so se skupine dijakov na olimpijskih igrah pomerile v praktičnem znanju planinske šole in prve pomoči, s pub kvizi smo že v preteklih dneh preverili teoretično znanje na obeh omenjenih področjih ter znanje in poznavanje Kobarida, Breginjskega kota ter soške fronte. Za končni uspeh in najboljše rezultate je štelo predvsem odlično timsko delo – ni bilo pomembno, kdo zmaga, ampak kdo se zna najboljše povezati, motivirati in sodelovati ter upoštevati navodila mentorjev o osveževanju rezultatov v aplikaciji.
Bivanje v šotorih ima svoje izzive
Na Milanovem tabornem prostoru v osrčju narave ob čarobni Nadiži smo prebivali v šotorih. Prvi dan je bil kot vedno največji izziv – bivanje brez elektrike, brez telefona, z jutranjo roso in večernim mrazom. A prav v tem se je skrival največji skriva čar: zvečer v temi, ob ognju, so se vsak večer bolj rojevali pogovori in tkale vezi.
Vse obroke v taboru smo kuhali sami. Mladim se na tak način odprejo oči, ko ugotovijo, koliko truda je v kuhanju rižote ali pripravi zajtrka za šestdeset do sedemdeset ljudi. Naučijo se osnov kulinarike, pa tudi hvaležnosti – do hrane, dela in drug drugega.
Zgodbe Soške fronte
Tabor je imel tudi kulturno-zgodovinsko komponento, obisk Kobariškega muzeja je vsako izmeno na prvi dan tabora v spremstvu razredničarke in razrednikov popeljal v zgodovino prve svetovne vojne, v zgodbe soške fronte in človeških stisk. Izkušnja tega muzeja vedno poskrbi za dragoceno refleksijo o vojni in miru, o pomenu sodelovanja in sočutja. Po obisku muzeja je vsako izmeno čakal preizkus orientacije – v skupinah so poiskali Slap Kozjak, ki je s svojo skrivnostno zaveso, za katero se skriva jama, naravna kulisa za tišino in občudovanje. Mladim je na ta način takoj prvi dan jasno, kako mogočna in poetična je narava, če jo znamo opaziti s srcem.
Tabor v naravi je vedno prostor, kjer se učitelji preobrazijo iz predavateljev v mentorje, kjer učilnica nima sten in ocene ne padajo z neba, ampak iz izkušenj. Dijaki se učijo odgovornosti, komunikacije, reševanja konfliktov ter sodelovanja. Poudarek je na medosebnih odnosih: tihi dijaki postanejo glasnejši, samozavestni pomagajo plahim, skupine iščejo ravnovesje. Medsebojna pomoč pri nošenju nahrbtnikov, pripravi obrokov, skupnih nalogah krepi solidarnost, ki je pogosto tako zelo zanemarjena in spregledana ali celo nezaželena v tekmovalnem šolskem sistemu.
Omejena raba telefonov
Eden največjih izzivov sodobnega mladostnika je odvisnost od zaslonov. Na taboru je bila raba telefona omejena zgolj na čas uporabe aplikacije Tabor Nadiža 2025 za potrebe orientacije, kar je na začetku povzročilo nemir, a se je že po enem dnevu pokazala pozitivna sprememba – mladi so se začeli pogovarjati, gledati v oči, poslušati, se smejati brez filtrirane slike. V času moderne dobe se v takšnih taborih seveda pojavljajo tudi težave z uporabo cigaret in nikotinskih vrečk. Na taboru smo se o tem odprto pogovarjali – skupaj smo se spraševali, zakaj, kdaj in kako mladi posežejo po teh snoveh, hkrati pa smo ustvarili priložnost, da so dijaki začutili drugačen, zdrav način sproščanja: šport, smeh, narava, pogovor.
Tabor preživetja v naravi za dijake prvega letnika Srednje šole Krško ni samo vsebinsko bogat program OIV in ID. Je življenjska izkušnja, ki pusti sledi: v mišicah, v spominih, v značaju. Mlade nauči, da so sposobni več, kot si mislijo. Da telo zmore, ko glava verjame. Da so odnosi dragoceni, a tudi zahtevni. Da narava zdravi in uči. In da včasih največ doživiš takrat, ko si brez vsega modernega in tehnološkega, odkriješ pa lastno voljo, skupnost in odprtost za novo.
Tabor Nadiža 2025 smo z dijakinjami in dijaki Srednje šole Krško na terenu ob Nadiži sooblikovali Matej Mlakar, Matic Plevanič, Aleksandra Kožar, Andreja Tomažin, Lidija Pirc, Tjaša Seničar in Alenka Špan. Zahvaljujemo se za podporo vodstva, uprave, tehničnega osebja, kuharic z OŠ Jurij Dalmatin ter podjetju Evrosad za podarjeno sadje. Vsak udeleženec tabora Nadiža je prejel spominsko majico, za katero je osnovni motiv prispeval dijak S1A David Černelič, majice pa je natisnila tiskarna Vikom, velika zahvala pa gre seveda tudi staršem, ki nam zaupajo izvedbo takšnih vsebin.
Alenka Špan
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
