Kohezijska sredstva: Z butičnimi izdelki sledijo trajnosti
V živilskopredelovalnem obratu v Ljutomeru so jih razvili že šest – V ospredju bučno seme in olje
Pred dobrim letom je v stavbi, v kateri je sedež Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer - Križevci, zaživel sodoben živilskopredelovalni obrat, ki deluje kot center predelave sadja in zelenjave ter kot učno-razvojni center. Vzpostavljen je bil v okviru projekta Razvojni obrat, v katerem sta poleg omenjene zadruge kot partnerja sodelovala še Zavod za razvoj socialne ekonomije Jedro ter Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota. Za projekt, vreden nekaj manj kot 127 tisoč evrov, so projektni partnerji pridobili približno 50 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Aprila lani je bil 200 kvadratnih metrov velik obrat vpisan v register živilskih obratov in od takrat tudi redno obratuje.
Preraslo osnovno idejo
SKZ Ljutomer - Križevci že vrsto let sodeluje z zavodom Jedro, ki zaposluje ranljive skupine in invalidne osebe. Poleg zaposlitvenega centra BM so tudi najemniki v prostorih zadruge. »Tako se že nekaj let dnevno srečujemo in pogovarjali smo se, kako najti neko skupno idejo za nadaljnji razvoj. Več zaposlenih v zavodu Jedro je namreč pogodbeno že pomagalo pri proizvodnji in predelavi ter spravilu poljščin zadruge. Ljudi torej socialno podjetje ima, mi imamo resurse, imeli pa smo tudi neurejene prostore, ki smo jih želeli izkoristiti in jim vdihniti življenje,« pove Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer - Križevci.
Dobro večletno medsebojno sodelovanje ter vzpostavljeno zaupanje je pripeljalo do tega, da so vzpostavili projektno partnerstvo. Osnovna ideja je bila, da bi se na razpis prijavili s projektom, v katerem bi opremili prostor, ki je bil na razpolago in v katerem bi lahko nato razvijali nove izdelke. »Sprva tako niti ni bilo mišljeno, da bomo tako hitro prišli do živilskopredelovalnega obrata, vendar smo skoraj eno leto čakali na odobritev projekta, v tem času pa smo že razvili nekaj produktov, ki jih v obratu zdaj delamo naprej.« Ko je bil torej projekt odobren, je bilo logično nadaljevanje vzpostavitev in registracija manjšega predelovalnega obrata, v katerem razvijajo butične izdelke.
Nastajajo vedno novi
V projektu, ki se je začel 1. julija 2022 in se je sklenil 31. avgusta 2023, so tako razvili dva nova izdelka iz pridelkov lokalnih pridelovalcev, sicer članov zadruge, doslej so jih na trg poslali že šest, v nastajanju pa so že novi. Kot je povedal Borut Horvat, predstavnik podjetja Jedro, izdelujejo bučni pesto, bučni pesto s česnom, sušene paradižnike v bučnem olju s česnom, pražena bučna semena, bučno olje s čilijem, bučno olje s česnom, med najnovejšimi izdelki pa so pečeni paradižniki z bučnimi semeni. »V vse našteto vključujemo le lokalne sestavine. Česen je od kooperantov zadruge, čili pridelujemo sami, paradižnik je od podjetja Lušt, pri zadrugi pa imamo tudi zeliščni vrt, na katerem pridelujemo zelišča, kot so timijan, rožmarin in bazilika, ki jih potrebujemo za pečene paradižnike. Čim dlje se bomo skušali držati tega, da bomo vse sestavine, razen seveda soli, ki ni naša, zagotovili sami ali s pomočjo kooperantov,« je povedal Horvat.
Poleg naštetih izdelkov, ki jih prodajajo od lani, razmišljajo tudi o novih, med drugim o tem, da bi jim pridodali okus sladkega. »Naj samo povem, da smo precej daleč že razvili bučne pralineje, tudi te bi delali sezonsko,« je pristavil Petovar.
Izdelke, ki jih je razvila tehnologinja Janja Košti, tržijo v zadružnih trgovinah, urejeno imajo spletno prodajo, najti jih je možno v turističnoinformacijskih centrih v Murski Soboti, Mariboru in Ljubljani, prav tako jih prodaja več drugih kmetijskih zadrug po Sloveniji, med drugim v Šaleški dolini, Celju in Kopru. »Namenoma teh izdelkov še nismo začeli prodajati v nobeni trgovski verigi, saj so vsi narejeni butično. Prav tako nosijo nekaj pomembnih atributov, kar pomeni, da so narejeni iz lokalnih surovin, vse je izdelano ročno, pomagajo pa jih izdelovati ljudje s socialnega roba oziroma ranljive skupine in invalidne osebe. Takega izdelka torej ne moremo prodajati pod ceno,« poslovno odločitev pojasni Petovar.
Dodal je, da je eden od pomembnih segmentov, ki ga že nagovarjajo, sodelovanje z restavracijami in termami, saj želijo z njimi doseči čim več ljudi, ki razumejo in cenijo pomen lokalno pridelanega. »Seveda pa razmišljamo že naprej, tako s podjetjem Galex razvijamo kozmetične izdelke. V prvi fazi bo tako nastala krema za roke, nato pa še kakšna krema. Računamo, da bomo tudi ta produkt že izdelali do jeseni.«
Le pomoč za zagon
Obrat, v katerem nastajajo izdelki, je sodobno tehnološko opremljen. Kot je opisal Horvat, je ločen na čiste in nečiste prostore. V nečistih prostorih sprejemajo surovino, torej bučno seme, ki se tam tudi sortira. V tem delu se opravita tudi pranje in sušenje semena. V čistem delu se semena pražijo, izdelki se pakirajo in etiketirajo, je pa v obratu še skladišče izdelkov in nekaj hladilne opreme. »V jesenskih in zimskih mesecih imamo na voljo večje število ljudi za izdelovanje teh izdelkov. Zavod Jedro si namreč delovno silo izposoja pri zaposlitvenem centru, kjer je zaposlenih približno trideset invalidnih oseb, po potrebi pa te ljudi vključujemo v proizvodnjo,« je pojasnil.
Ves čas omenjamo bučna semena, saj so ta v projektu in obratu v glavni vlogi. Osnova ideja je bila vključiti v izdelke to, kar kooperanti zadruge že tako proizvajajo, hkrati pa bučnim semenom in bučnemu olju dati nov pomen. »Ogromno je projektov, ki so sami sebi namen. Pri nas tega nismo želeli, saj nam je pomembna trajnost. Z vidika uporabe evropskih sredstev se nam zdi pomembno, da je denar, ki ga dobimo odobrenega, pomoč za zagon nečesa dobrega, kar nato živi naprej. Tudi zato smo si zadali kot cilj neki postopen razvoj in zavedamo se, da z vsemi izdelki naenkrat ne moremo uspeti na trgu,« pravi Slavko Petovar.
Poleg razvoja in proizvodnje manjših serij živilskih proizvodov je obrat namenjen tudi usposabljanju in izobraževanju s področja živilske predelave za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. To so v okviru projekta že izvedli, si pa prizadevajo, da bi obrat tudi v prihodnje poleg predelovalnega postal še izobraževalni center.
Naročnik oglasa: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
