Rabarbara botanično spada v družino dresnovk, kakor kislica, le da so njena stebla mesnata. Pri nas jo najpogosteje uporabljamo za kuhanje kompotov ali marmelad, toda rabarbara je primerna tudi kot sestavina okusnih sadnih pit, prav tako jo lahko vključimo v pripravo glavnih jedi.
Nabiramo stebla in socvetja
Rabarbara ni zahtevna in jo zlahka gojimo skoraj povsod na domačem vrtu. Pomembno je le, da ima skozi celotno rastno dobo dovolj vode. Tako bo ostala in se bohotila tudi desetletje in še dlje. Uživamo samo stebla, ki so lahko rožnata, temnordeča ali zelena, kar je odvisno od sorte. Listov zaradi velike vsebnosti oksalne kisline ne uporabljamo, so neužitni oziroma lahko celo strupeni. Rabarbaro nabiramo vse od aprila do konca junija, pozneje stebla vsebujejo preveč oksalne kisline. Nabirate lahko sicer tudi socvetja, za uživanje so primerna tik pred cvetenjem. Takrat jih oberemo in skuhamo v osoljeni vodi, podobno kot brokoli.
Vir vitaminov in mineralov
Rabarbara je kot nalašč za pomladno nabiranje energije, saj vsebuje veliko vitaminov A, C in kompleksa B ter vitamin K, pa tudi kalij, kalcij, mangan in mnogo drugih pomembnih snovi, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Ker vsebuje veliko kalcija, je koristna predvsem za kosti in zobe, da ostanejo trdni in zdravi. Vitamin A, betakaroten in lutein pa koristijo vidu; pripomorejo, da ostane oster, in obenem zmanjšujejo tveganje za razvoj starostne degeneracije rumene pege.
Priprava in uporaba
Rabarbaro je najbolje odbirati sproti. Izberemo zmeraj čvrste in nepoškodovane liste, ki jih sicer za nekaj dni lahko shranimo tudi v hladilniku. Liste pustimo na steblih, saj pomagajo ohranjati svežino, rabarbaro lahko tudi zamrznemo. Zamrznjene ni treba blanširati, temveč počakamo, da se odtali. Pri pripravi liste odrežemo in zavržemo, stebla pa operemo in jim z majhnim ostrim nožem odstranimo vlaknasto ovojnico. Nato jih narežemo na poljubno velike kose. Ker je velikokrat prekisla, da bi jo jedli surovo, jo moramo skuhati, lahko pa jo tudi popražimo na maslu. Seveda dodamo nekaj sladkorja. Če jo dušimo ali poširamo, jo pripravljamo od osem do deset minut, lahko jo pečemo v pečici (20 minut) oziroma jo uporabimo pri peki kolačev. Odlična je tudi kot nadev v pitah, tortah ali palačinkah.
Preprečite zaprtje ali drisko
Rabarbara je rastlina z dvojnim učinkom, zdravilna in po drugi strani škodljiva, kar pomeni, da pri uživanju veljajo previdnost oziroma določena pravila. Danes je znana predvsem po odvajalnih lastnostih, ob rednem uživanju preprečuje zaprtje oziroma ga pomaga blažiti. Strokovnjaki so potrdili, da tudi izboljšuje tek in pripomore k zdravju prebavnega sistema. Prav tako odpravlja želodčne krče in bolečine. Če jo uživamo v zmernih količinah, se lahko uspešno spopademo s črevesnimi zajedavci. Domači zdravilci in zeliščarji pri rabarbari uporabljajo preprosto logiko: manjši odmerki zapirajo, večji pa naj bi odvajali. Vsekakor nikar ne pretiravajte in se ob resnih težavah raje posvetujte z zdravnikom.
Očistite močno zarjavele lonce
Zaradi vsebnosti oksalne kisline je rabarbara odlična pomoč pri čiščenju. Soli oksalne kisline oziroma oksalati nase vežejo težko topne minerale, kot sta rja in vodni kamen. Gospodinje so zato rabarbaro nekoč s pridom uporabljale tudi pri čiščenju loncev in kotlov. Liste rabarbare, ki se predvsem v poletnih mesecih radi razrastejo, so položile v lonce, dodale vodo in zavrele ter pustile dobro uro ali še dlje, da so snovi odstranile umazanijo rje in vodnega kamna. Na ta način lahko očistite tudi vrtno in drugo orodje, ki ga je načela rja, ter poskrbite, da bodo predmeti znova zasijali kot nekoč.
