Hormoni se sčasoma poležejo in na svet začnemo spet zreti z bolj realistične perspektive. In kaj ostane? Lahko, da nič. Morda pa se iz zaljubljenosti rodi nekaj več. Iz nje lahko zraste ljubezen. Poglobljen in pristen odnos dveh posameznikov, ki se povežeta na čustveni, duševni, intelektualni in telesni ravni. A vsaka zaljubljenost nikakor še ni ljubezen.
Maja je pred dobrim letom na spletu spoznala moškega, s katerim se je hitro zelo dobro ujela. Bila sta si simpatična in spolno privlačna. Imela sta številne skupne interese. Zanimale so ju enake stvari in oba je povezovala ljubezen do narave in gibanja. Preživljala sta burne noči in zaljubljenost ju je popolnoma prevzela. Neprenehoma sta iskala možnosti, da bi čas lahko preživela skupaj, in ni bilo minute, da ne bi pomislila drug na drugega. Pa vendar še tako vroča zaljubljenost počasi usahne. Po slabem letu pride streznitev, točka preloma in samoizpraševanja, ali je to zveza, ki obeta kaj več. Gre za odnos, ki se je pripravljen povzpeti na naslednjo, višjo raven? »Je to zveza, ki iz zaljubljenosti postaja poglobljen ljubezenski odnos?« se zdaj sprašuje.
Kakšna je razlika med zaljubljenostjo in ljubeznijo
Idealno : realno
Ko smo zaljubljeni, živimo v fantazmi. Idealiziramo svojega partnerja in nemalokrat tudi sebe. Nismo sposobni videti njegovih pomanjkljivosti, napak. Zdi se nam, da smo resnično ujeli princa na belem konju ali pravljično princesko, tisto najpopolnejše bitje, kar jih obstaja na tem svetu.
Da ne bi skrhali občutka pravljičnosti, tudi sebe poskušamo predstaviti in se pokazati kar se da idealizirano. Želimo si, da nas partner vidi tako, kot sami želimo, da nas vidi – kot svoj lastni ideal. Zato pogosto kaj zamolčimo, prikrijemo, se kdaj celo zlažemo. Za ženske je značilno, da se v tem času vselej trudimo, da smo obzirne, prijazne, ustrežljive, da smo lepe. Ure in ure namenjamo pozornost svojemu zunanjemu videzu, oblačilom, skrbi za všečno in zapeljivo telo, se redno depiliramo, svoje telo razvajamo z masažami, olji, dišečimi kopelmi. Ko se čez nekaj časa, ko hormonska poplava presahne, s časovne razdalje ozremo nazaj, na svoje vedenje in idealiziranje sebe in drugega, se pogosto sami sebi zdimo smešni ali celo otročji. A taka zaljubljenost je!
V nasprotju z zaljubljenostjo je ljubezen odnos, ki ne prikriva in skriva. Je odkrit stik med dvema svobodnima posameznikoma, ki si želita kakovostno sobivati. Med njima vladata zaupanje in iskrenost. V pristni ljubezni boste vselej izrazili svoja čustva, četudi se partner morebiti s tem ne bo strinjal, a obenem boste vedeli, da bo vašo odkritost cenil in vas zanjo ne bo krivil ali vam te iskrenosti celo zameril.
V pristni ljubezni boste vztrajali, da ostanete vi – taki, kot ste. Brez igre, zavajanja in laži. Obenem pa boste imeli na partnerja in zvezo precej realističen pogled. Zavedali se boste tako svojih kot partnerjevih »pomanjkljivosti«, a jih boste v celoti sprejemali in se zaradi njih ne boste obtoževali. Razumeli boste, da nihče ni popoln in da je tudi povprečno dovolj dobro – za oba! Priznali si boste, če malce karikiramo, da je jutranji zadah, s katerim ste se zbudili, realno dejstvo. Zaljubljenost pa se, nasprotno, s tem nikakor ne bi strinjala in bi si v pomoč za prikritje tega dejstva navila zgodnjo uro za ščetkanje zob, s katero bi olepšala svojo naravo. Poskušala bi prikriti dejstva in se skriti v idealnem.
Hormoni : globoka čustva
Zaljubljenost je intenziven naval hormonskega koktajla, ki nas popolnoma prevzame. Počutimo se neizmerno lepo, kot bi bili omamljeni. A ti občutki so lahko tudi zelo izčrpavajoči in nefunkcionalni, saj popolnoma prevzamejo nadzor nad našim življenjem. Marsikdo lahko občuti pravo olajšanje, ko se ti intenzivni občutki poležejo in nastopi bolj umirjen ritem vsakodnevnega življenja. A nekaterim je ta nori občutek zaljubljenosti neizmerno všeč, zato nenehno tekajo »od cveta na cvet«, da bi ga sprožali in znova in znova podoživljali, drugi pa si želijo odnosa, ki se osredotoča na manj pompozno, a globljo in dolgotrajnejšo povezanost.
Veliko ljudi se razide, ko zaljubljenost mine. A konec zaljubljenosti ne pomeni nujno, da je zveze konec. To je lahko zgolj priložnost za razvijanje odnosa na naslednji ravni, priložnost za bolj poglobljen odnos, za dolgotrajno ljubezen. Seveda pa tak odnos ni samoumeven, temveč terja veliko vloženega truda, energije in spodbud. Toda te morajo prihajati od obeh partnerjev, vendar marsikdo ni pripravljen vlagati v tak odnos in se zanj truditi.
Posesivnost : rast
Zaljubljenost je precej egoistično čustvo, pri pristni ljubezni pa govorimo bolj o altruizmu, resničnem, celostnem sprejemanju drugega. Pri zaljubljenosti hočemo drugega, pri pravi, globoki ljubezni pa drugemu želimo le najboljše.
Zaljubljenost je posesivna. Drugega si lastimo kot objekt, ki nam pomeni užitek, ekstazo, predmet ponosa. Z njim se postavljamo in šopirimo. Razkazujemo ga kot trofejo. Obsedeni smo s partnerjevo fizično privlačnostjo in pogosto kar rahlo zamerimo prijateljem, če tudi njim ne uspe ugledati tega in prikimavati naši idealizaciji ljubljene osebe.
Ljubezen je drugačna. Ne spremlja je pomp čustvenega razvrata. Je tiha in globoka in jo odraža popolno sprejemanje. Za drugega si želimo le najboljše. Privoščimo mu srečo in naredili bomo vse, da bo ta oseba lahko čustveno, duhovno in duševno rastla, pa naj bo to z nami ali brez nas. Prava ljubezen je brezpogojna. Ljubljeni osebi nikoli ne bo postavljala pogojev v smislu, le če boš storil to in to, te bom ljubila. Ljubezen daje svobodo, drugače sploh ne more obstajati, saj umre v vsaki kletki. Nesebična ljubezen bo izpustila ljubljeno osebo, kadar bo začutila, da je zanjo bolje, da odide iz zveze, kot da v njej vztraja in trpi. Takšna ljubezen je nadvse plemenita, spoštljiva, odkrita in neomajna. Zmorejo jo razviti in gojiti le ljudje, ki so sposobni globljega uvida, imajo izredno trdno samopodobo in neverjetno empatijo.
V nasprotju z brezpogojno ljubeznijo nas večina deluje iz pogojevane ljubezni, ki je tudi izhodišče zaljubljenosti. Pogojevana ljubezen je polovičarska. Drugega »ljubim«, a zgolj pod takšnimi in drugačnimi pogoji. Taka ljubezen neprenehoma presoja in tehta, kaj se izplača, da bo najbolje predvsem zanjo. Drugi, njegova čustva in osebnostna rast, je ne zanima prav dosti. Pogojevana ljubezen ne osvobaja. Nasprotno, ljubljeno osebo strpa v ječo in egoistično preži na vsak njen korak, besedo, dejanje. Drugi je vedno kriv in odgovoren za našo srečo in razpoloženje. Vselej s prstom kažemo nanj, ko smo nesrečni ali so naši načrti splavali po vodi.
Zunanja privlačnost : lepota popolne predaje
Medtem ko je osnova zaljubljenosti lahko zgolj telesna oz. spolna privlačnost, je za ljubezen potrebna kompleksnejša medsebojna povezanost. Osebi, ki se resnično ljubita, se medsebojno povežeta na intelektualni, čustveni, duhovni in telesni ravni. V ljubezni spolnost ni najpomembnejša stopnja medsebojne povezanosti. Navadno je izražena manj pogosto kot pri sveže zaljubljenem paru, ki stalno hrepeni po telesnem dotiku, a je zato bolj notranje, čustveno in duhovno intenzivna. Spolnost je pomembna, seveda, a nam v dolgotrajnem ljubezenskem odnosu prav tako veliko pomeni, da imamo ob sebi človeka, ki mu lahko zaupamo popolnoma vse, brez vsakršne cenzure, z njim delimo svoje najtemnejše in najsrečnejše trenutke. V takem pristnem odnosu je erotika povezana tudi z intelektualnim, ne le telesnim.
Pred Majo je torej pomembno samoizpraševanje: je to moški, ki ga resnično ljubi, ali je bila vse zgolj igra trenutne zaljubljenosti, ki po letu dni počasi ugaša? Če se poraja toliko vprašanj in nimamo odgovorov, ki bi jih notranje občutili, potem se odgovor ponuja kar sam. Zaljubljenost je izzvenela in ostala je praznina. Kadar ljubimo iz srca, si ne postavljamo vprašanj, saj srce že pozna odgovor. Srce je tisto, ki živi resnično ljubezen.
Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.
