Zdravje

Pogosta bolezen, ki jo lahko zdravimo le s primerno prehrano

Oglasno sporočilo
30. 8. 2023, 08.39
Posodobljeno: 4. 9. 2023, 08.44
Deli članek:

Celiakija je vseživljenjska, avtoimuna bolezen tankega črevesa, ki jo sproži uživanje glutena pri genetsko dovzetnih osebah. Prizadene približno 1 do 3 odstotke svetovnega prebivalstva in je nekoliko pogostejša pri ženskah. Domneva se, da je število neodkritih bolnikov mnogo večje od števila odkritih.

Celiakijo lahko razdelimo v dve glavni skupini - simptomatsko in asimptomatsko, nam pove doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol., klinični dietetik iz Kliničnega oddeleka za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano ter profesor prehrane na Oddelku za živilstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Simptomatska celiakija se kaže s črevesnimi ali zunaj črevesnimi simptomi in znaki, asimptomatska ali tiha celiakija pa poteka v odsotnosti vsakršnih simptomov.

Simptomi celiakije se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu, običajno po uvedbi goste hrane. Pogosti simptomi pri otrocih in mladostnikih med drugim vključujejo kronično drisko, nenapredovanje na telesni masi in/ali telesni višini, bruhanje ter napihnjenost. Simptomi se lahko razvijejo tudi pozneje v življenju in so lahko zelo različni. Poleg že omenjenih simptomov so lahko prisotni še nenamerno hujšanje, bolečine v trebuhu, utrujenost, slabokrvnost, zaprtje, osteoporoza, neplodnost, motnje menstrualnega ciklusa, spontani splavi, nevrološke motnje, jetrne bolezni, druge avtoimunske bolezni ipd.

Kot je povedal doc. dr. Benedik, je diagnosticiranje celiakije podobno reševanju uganke. Ko se vsi koščki sestavljanke (t.j. klinična slika in diagnostične preiskave) ujemajo, zdravnik gastroenterolog dokončno potrdi celiakijo. »Ključnega pomena je, da posamezniki, ki imajo zdravstvene težave obiščejo svojega zdravnika in da tekom diagnostičnega postopka nadaljujejo z uživanjem glutena, da se izognejo lažno negativnim rezultatom,« še poudari doc. dr. Benedik.

Zdravljenje celiakije pogosto finančni izziv

Celiakijo zdravimo samo na en način – s 100 odstotno vseživljenjsko brezglutensko prehrano. Ta predstavlja številne izzive in zahteva številne spremembe v življenjskem slogu posameznika, med drugim se bolniki pogosto srečujejo s finančnimi obremenitvami, saj so brezglutenska živila tudi od 2- do 7-krat dražja od običajnih izdelkov z glutenom. Poleg tega je iskanje možnosti hrane brez glutena v lokalnih trgovinah in restavracijah lahko težavno, kar vodi do višjih stroškov prevoza. V tujini poznajo različne pravne rešitve, s katerimi bolnikom pomagajo obvladovati dodatne stroške in jim tako povečajo dostopnost varnih brezglutenskih živil, v Sloveniji pa tovrstnih rešitev zaenkrat ni. Slovensko društvo za celiakijo je vladi nedavno predstavilo pobudo za ureditev zdravljenja odraslih bolnikov s celiakijo. Predlog rešitve vsebuje delno povrnitev stroška nakupa brezglutenske hrane, ki je edino znano zdravilo za bolnike s celiakijo. Na podlagi omenjene pobude je bila ustanovljena posebna Delovna skupina za pripravo predloga ukrepov za bolnike s celiakijo član katere je tudi naš sogovornik doc. dr. Benedik.

Zavedati se namreč moramo, da je vodenje 100 odstotne brezglutenske prehrane lahko zahtevno, zlasti za bolnike z novo odkrito celiakijo. Nenamerno uživanje glutena zaradi navzkrižne kontaminacije za bolnike predstavlja veliko zdravstveno tveganje, na drugi strani pa lahko namerno neupoštevanje brezglutenske diete, ki se lahko pojavi pri določenih starostnih skupinah, predvsem najstnikih, vodi v hude zdravstvene zaplete.

Sicer pa je zadnja leta vse bolj priljubljena dieta brez glutena tudi med ljudmi, ki nimajo celiakije. To ima tako pozitivne kot negativne posledice: Po eni strani se je ponudba brezglutenskih izdelkov razširila, povečala se je tudi ozaveščenost o celiakiji. Po drugi strani pa je trend povzročil nerazumevanje in trivializacijo celiakije, kar je povzročilo ogroženo varnost bolnikov s celiakijo v nekaterih restavracijah in lokalih. Doc. dr. Benedik to ponazori s primerom: »V restavracijo vstopi par, nihče od njiju nima celiakije. Gospod sicer prakticira brezglutensko dieto, saj je na družbenih omrežjih zasledil, da naj bi ugodno vplivala na izgradnjo mišične mase, kar seveda ne drži. Natakarju tako naroči, da se mu vso hrano pripravi brez glutena. Na koncu pride natakar še po naročilo za sladice. Gospodu razloži, da mu na žalost brezglutenske opcije ne morejo ponuditi. Gospod vseeno naroči tiramisu. Natakar ga ponovno opozori, da tiramisu vsebuje gluten, saj za pripravo tiramisuja uporabljajo navadne piškote. Gospod odvrne, da mu malo glutena ne bo škodilo. Malo kasneje vstopi v restavracijo par – oba s potrjeno celiakijo. Naročita brezglutensko opcijo in ob tem s številnimi podvprašanji zasujeta natakarja, ker želita biti 100 %, da ne bo njuna hrana kakorkoli kontaminirana z glutenom in natakarju obrazložita, da je za njiju že ena drobtinica glutena preveč. Kaj menite, da si sedaj o brezglutenski dieti misli natakar? Zmeden je. Ne ve komu in čemu bi verjel. Par s celiakijo verjetno označi za komplikatorja in »težke goste«. To je na žalost realnost brezglutenske diete kot modne muhe. Zato je nujno potrebno ljudi ozaveščati o celiakiji in ustreznem izvajanju brezglutenske prehrane. Nenazadnje celiakija tudi nima nič skupnega z alergijo na pšenične beljakovine ali glutensko preobčutljivostjo. To so tri, med seboj popolnoma različne zgodbe.«

Celiakija torej zahteva vseživljenjsko spoštovanje edinega znanega zdravljenja, to je stroga dieta brez glutena. Kljub izzivom in finančnim bremenom lahko ustrezno izobraževanje, podpora in finančna pomoč bistveno izboljšajo kakovost življenja bolnikov s celiakijo, zato je celovito razumevanje bolezni, tudi s strani države, ključnega pomena.