Pljučnik so že v davnini visoko cenili. Pri nas poznamo več različnih sort, ki se razlikujejo predvsem po barvi cvetov. Ti so lahko vijoličasti, modri, rožnati in belo obarvani. Pljučnik je trajnica, ki cveti vse od konca marca do konca maja. Uspeva predvsem ob gozdnih jasah, v živih mejah, pogosto ga najdemo ob cestah in seveda na travnikih. Prepoznamo ga po črnorjavi korenini in do pol metra visokem, pokončnem, a dlakastem steblu ter srčastih listih, ki so zoženi v pecelj. Uporabni so tako listi kot cvetovi, ki pa jih je treba posušiti. Ti vsebujejo številne uporabne sestavine, kot so tanin, saponin, kremenčeva kislina, vitamin C in drugi naravni antioksidanti.
Kako ga nabiramo?
Pljučnik nabiramo v sončnih spomladanskih dneh. Nabiramo celotno cvetočo zel, brez korenine. Nabrano zelišče nato sušimo v senci in na prepihu. Pazimo, da rastlinica ohrani lepo zeleno barvo, saj bo le tako ohranila vse zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje. Posušen pljučnik shranimo v steklene kozarce ter jih do uporabe hranimo v temnem in suhem prostoru.
Pomoč pri obolenjih dihal
Pljučnik je nepogrešljiv pri zdravljenju bolezni pljuč, po čemer je tudi dobil ime. Pomaga pri lajšanju težav z astmo, bronhitisom, pljučnico, uporabljali so ga tudi pri lajšanju simptomov obolelih za tuberkulozo. Pripravki blažijo vnetja dihalnih poti, zdravijo hripavost in pomagajo pri odpravljanju zasluzenosti. Pljučnik je odličen diuretik, blaži vnetja, nastala v želodcu, prebavilih in ustni votlini, pomaga tudi pri zdravljenju hemoroidov, sončnih opeklin in ekcemov. Priporočljiv je pri težavah z ledvicami. A nikar ne pretiravajte, saj pljučnik vsebuje manjše količine strupenih pirolizidinskih alkaloidov. Priporočljiva je uporaba sedem dni zapored, nato pa se svetuje enotedenski premor.
