»Kaj pa, če je to znamenje na koži rakavo?« »Roke se mi tresejo, kaj pa če je to že znak Alzheimerja?« »V zadnjem času vedno bolj pozabljam imena, morda sem že dementen.« »Vsake toliko imam bolečine v trebuhu, morda imam katero od neozdravljivih črevesnih bolezni?« Prav je, da skrbimo za svoje zdravje in ukrepamo, ko je treba. A pri hipohondriji gre za pretirano zaskrbljenost glede zdravstvenega stanja ali razvoja bolezni.
Stiska je resnična
Takšne osebe se ne srečujejo le z velikimi skrbmi glede simptomov in znakov, ki jih opažajo, ampak imajo pogosto pridružene tudi nenormalne misli, občutke in vedenje. Stiska je zanje velika in na trenutke celo neobvladljiva, pogosto so tudi okupirani z mislijo, da so neozdravljivo bolni. Čeprav živijo v strahu in prepričanju o svoji bolezni, pa diagnostični testi in preiskave pokažejo, da ni z njim v resnici čisto nič narobe.
Kako prepoznamo hipohondrijo?
Hipohondrija oziroma zdravstvena anksioznost je motnja duševnega zdravja, ki se po navadi začne v zgodnji odrasli dobi. Pogosto je sprožilec zanjo smrt ali težka bolezen bližnjega. Približno dve tretjini posameznikov s hipohondrijo ima sočasno motnjo, kot je denimo panična motnja, obsesivno kompulzivna motnja ali težja oblika depresije. Simptomi hipohondrije se lahko od osebe do osebe razlikujejo, kar je odvisno od številnih dejavnikov, kot so stres, starost, nagnjenost k zaskrbljenosti in tesnobi. Hipohondrija lahko vključuje nenehno pregledovanje telesa, če bi se pojavili, okrepili ali spremenili znaki morebitne bolezni. Prisotna je tudi skrb, da so lahko že izcedek iz nosu, trenutna bolečina v prsih, glavobol ali kruljenje v trebuhu znaki resne bolezni. Nekateri posamezniki zelo pogosto obiskujejo zdravnika in ostale specialiste, da bi jim ti potrdili ali ovrgli njihove skrbi. Nagnjeni so tudi k menjavanju osebnih zdravnikov ali iščejo številna strokovna mnenja. V družbi sorodnikov, prijateljev, sodelavcev pogosto govorijo o svojem zdravju ali bolezenskih znakih. Veliko časa preživijo na spletu, kjer prebirajo različne forume in spletne strani ter raziskujejo, kaj pomenijo določeni simptomi. V tem kontekstu so lahko osredotočeni samo na eno bolezen, ki jo preučujejo, na primer raka, ali pa na določen del telesa, na primer pljuča, če kašljajo. Če je prisoten strah pred sezonskimi boleznimi, kot je denimo gripa, so prepričani, da že navadno smrkanje pomeni bolezen. Ob obisku zdravnika niso čisto prepričani, ali je zdravstveni pregled dovolj natančen, testi in izvidi pa pravilni, zato jih skrbi, da njihova bolezen ostaja neprepoznana.
Kaj sproži motnjo?
Čeprav ni opredeljenega natančnega vzroka za nastanek hipohondrije, kaže, da se pogosteje pojavlja pri osebah, ki: imajo družinskega člana s to motnjo; so prestale težko bolezen in se bojijo, da se bo izkušnja ponovila; se soočajo z večjim življenjskim stresom ali pa so v otroštvu preživeli težjo bolezen in bile veliko v bolnišnicah; ali morda že sicer trpijo zaradi katere od motenj v duševnem zdravju, hipohondrija pa je samo del tega.
