Novice Svet24

Po skoraj dvoletnem zaprtju javnega življenja zaradi epidemije gospodarstvo še vedno okreva, potrošnike pa v zadnjih mesecih pesti predvsem inflacija. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile tako po podatkih Statističnega urada RS februarja povprečno za 19 odstotkov višje kot pred enim letom, bencin se je podražil za 30,3 odstotka, dizelsko gorivo za 29,5in tekoča goriva za 12,1 odstotka. Zakaj zviševanju cen še ni videti konca?

Cene živali in živalskih proizvodov so bile februarja 2022 v primerjavi z lani višje v povprečju za 16,4 %. Cene živali za zakol so se povišale za 17,8 %, od tega najbolj cene goveda (za 28,4 %). Cene živalskih pridelkov so se zvišale v povprečju za 14,5 %. Cena mleka se je pri pridelovalcu dvignila za 16,9, cena jajc pa za 4,4 %.

Po besedah Aleša Kuharja, agrarnega ekonomista in predavatelja na ljubljanski biotehniški fakulteti, se s težavami ne srečujemo zgolj v Sloveniji, temveč trpi celoten evropski trg. »Cene primarnih surovin se višajo predvsem zaradi predhodnih stroškov, kot so stroški gnojil za rastline in krmil za živali, predvsem pa gre za eksterni učinek, saj se kmetijske surovine dražijo po globalnih trgih. Na stanje cen pri nas torej vpliva tudi stanje evropskega trga. Seveda ne smemo pozabiti na dvig cen energentov, ki je močno vplival na živilsko industrijo. Strošek energentov je pri nekaterih živilih celo presegel strošek primarnih surovin. Za transport žemlje na primer potrebujemo gorivo, da žemljo shranimo oziroma zamrznemo, potrebujemo hladilnik … Na koncu ti stroški nanesejo več kot cena osnovnih surovin, potrebnih za samo proizvodnjo. Energent je torej zelo močan element, ki ne vpliva samo na proizvodnjo, temveč tudi na distribucijo izdelkov.«

DRAŽJE ŽE OSNOVNE SUROVINE

Da se težave s cenami začnejo pri podražitvi energentov in osnovnih surovin, poudarjajo tudi trgovci. V trgovini Spar pravijo, da »so vzroki podražitve živil lahko različni – od dviga cen vhodnih surovin, na primer žitaric, do dviga cen posameznih energentov in transporta ter drugih razlogov. Trenutno je povišanje cen nekaterih živil večinoma posledica kombinacije dejavnikov, in ne le enega izmed njih.«

Cene rastlinskih pridelkov so bile februarja 2022 v primerjavi z lani višje v povprečju za 26 %. Povprečna cena krompirja se je v primerjavi s februarjem 2021 podvojila.

V Mercatorju medtem opozarjajo, da podražitve sicer blažijo, kolikor je mogoče, a končna cena izdelka ni v celoti odvisna zgolj od trgovcev. »Podatek, da so se zadnje leto nabavne cene osnovnih živil povišale za 11,3 odstotka, je dovolj zgovoren. Z vsemi mehanizmi, ki so na voljo, si prizadevamo ohranjati cene konkurenčne in dostopne tudi cenovno občutljivim kupcem ter, kolikor je mogoče, blažimo podražitve, tudi na račun dela lastne marže. Dobavitelji pa so zaradi poviševanja proizvodnih stroškov (logistični stroški, stroški dela, cene energentov, krme in surovin na borzi) primorani povišati nabavne cene. Upravičene zahteve dobaviteljev po spremembi cen moramo torej prej ali slej upoštevati, a se pogajamo z vsakim posebej in se poskušamo dogovoriti o sprejemljivi rešitvi tudi za kupce.«

RAZLOGA ZA SKRB (ŠE) NI

Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) so se cene hrane občutno zvišale predvsem marca, ko je hude pretrese na trgu hrane, predvsem pri najpomembnejših žitaricah in rastlinskih oljih, poleg splošnega povišanja cen povzročil ruski napad na Ukrajino. Indeks cen hrane, ki ga izračunava FAO, je tako dosegel najvišjo raven od začetka meritev leta 1990.

Vendar težava ni le v cenah, temveč tudi v pomanjkanju surovin, ki so jih številne države uvažale iz Ukrajine; o tem pričajo prizori iz Italije in Nemčije, kjer zadnji mesec na mnogih trgovskih policah ni več niti osnovnih izdelkov, kot sta moka in olje. Ali nas, če vojno stanje na vzhodu ne preneha, takšen scenarij čaka tudi v Sloveniji?

Trgovci zagotavljajo, da hudega pomanjkanja ne bo. »Zaloge izdelkov so zadostne, zato ni razlogov za skrb. V svoje trgovine blago dostavljamo dnevno, zato je izdelek, če slučajno poide, kupcem kmalu znova na voljo,« zagotavljajo v Lidlu. Tudi v Mercatoju ljudi mirijo, da je zalog dovolj: »Težko govorimo o 'hudem pomanjkanju'. Motnje v preskrbi imajo različne vzroke (denimo na Poljskem je to prihod množice beguncev v zelo kratkem času, v Veliki Britaniji pa primanjkuje delovne sile za raztovor). Pri nas so se pretirano negativno interpretirale že kratkotrajno malo manj založene police z določeno vrsto moke ali olja; zaloge so zadostne. Še posebno v spremenljivih razmerah moramo ostati razumni ter se odzivati strpno in solidarno, saj smo se, če ne prej, v času epidemije naučili, da lahko tako najbolje premagamo izzive.«

KDAJ BOMO CENE NIŽALI

STA

Kaj lahko na področju cen pričakujemo naslednje mesece in kako lahko ukrepamo? Po besedah Aleša Kuharja je »globalna ekonomija integrirana, zato se učinki dviga cen blažijo zelo počasi; dokler se stanje v Ukrajini ne umiri, je torej težko napovedati, kako hitro se bodo cene znižale. Prav tako se zadnje tedne veliko govori o zniževanju DDV in omejevanju cen. Tu gre za ukrepe, ki lahko sprožijo ogromno negativnih posledic. Vsi radikalni posegi na trg namreč povzročajo večja izkrivljanja. Nisem torej velik zagovornik zniževanja cen hrane in DDV za krajše obdobje, saj sta to zgolj pavšalna ukrepa.«

Ker se bližajo toplejši meseci, trgovci upajo, da se bo stanje nekoliko umirilo tudi zaradi sezonske pridelave. »Upamo, da se bodo v času sezone pridelave zelenjave in sadja cene nekaterih blagovnih skupin umirile, kar je tudi sicer običajno. Prav tako upamo in verjamemo, da se bodo deležniki v prehranski verigi uspešno prilagajali razmeram,« poudarjajo v Mercatorju.

Zaradi stanja na evropskem trgu lahko torej le stežka predvidevamo, kaj se bo s cenami živil in energentov dogajalo v naslednjih mesecih, potrošniki pa lahko medtem, ko se trgovci dogovarjajo o cenah izdelkov, le potrpežljivo čakamo in upamo na znižanja, pa tudi če gre »le« za nekaj centov.