Glavni sprožilec paničnega napada je strah, ki ga naš živčni sistem sprejema tako, da nas spravi v stanje maksimalne budnosti za največjo katastrofo, ki se nam lahko zgodi. Denimo, da znova doživimo prometno nesrečo, če smo jo že pred leti, kar nas je močno zaznamovalo. Delovanje strahu, kakor smo ga občutili na kraju nesreče, občutimo tudi zdaj z razširjenjem zenic, hitrim bitjem srca, znojenjem, pomanjkanjem sline in podobno. Otrpnemo. In pojavijo se nam katastrofične misli: umrla bom, zmešalo se mi bo, izgubljam oblast nad seboj, tega ne bo nikoli konec, kaj si bodo mislili ljudje, ne morem stran od tod, ne razumem, kaj se mi dogaja, nekaj je narobe z mojim telesom, ne morem dihati, nekaj strašnega se bo zgodilo, naredila bom sceno.
Kriva je izčrpanost
Če doživite napad panike in menite, da potrebujete takojšnjo pomoč, pokličite svojega osebnega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč na številki 112. Ti simptomi so lahko zelo podobni simptomom srčnega napada – v tem primeru je pomembno, da diagnozo postavi zdravnik.
Paniko sprožajo nakopičena, neizražena čustva in strahovi, predvsem pa telesna, duševna in čustvena izčrpanost, zato pogosto izbruhne ob ločitvah, smrti bližnjega ali po plazu hudega nasilja. Dejstvo je, da se znaki strahu pogosto sprožijo kar brez vzroka, včasih pride do panike dopoldne, včasih popoldne in le redko zvečer. Lahko sredi ulice, trgovine, ko je vse, kar si zaželite, le to, da bi hitro prišli domov. Pri nekom se pojavijo le enkrat v življenju, pri nekaterih ljudeh pa prerastejo v kronično motnjo, agorafobijo, ko imajo občutek, da lahko dan preživijo le ob nenehni varni navzočnosti odrasle osebe. A vse vrste paničnih napadov lahko pozdravimo.
Osnovne zakonitosti paničnih napadov
Strah je eno najbolj hromečih občutenj. Občutek imamo, da ima prevlado nad svojim življenjem, naj bo to bolezensko, finančno ali ljubezensko stanje. Težavi, recimo strah pred tem, da vsi vidijo, kako ste bili žrtev posilstva, ste predali vso energijo in zdaj vas pelje na razna potovanja, ki vam niso niti malo všeč. A to, proti čemur se borite – želite namreč, da tega nihče ne bi vedel, videl –, še bolj raste! Prav nasprotno pa velja, da ko nekega negativnega občutka ne odrivate več, ko ga sprejmete takšnega, kot je, se sam od sebe postavi v ravnovesje. To pa je tudi glavno orodje, s katerim strahu odvzamemo ključ od svojih misli. Prenehajmo se boriti z njim in ga sprejmimo takšnega, kot je. Zato je naslednji korak pri premagovanju paničnih napadov: naredite to, česar vas je najbolj strah! Ne sramujte se svojih izkušenj, temveč o njih pripovedujte, naredite nekaj iz tega. Pišite dnevnik občutenj in pomagajte drugim v stiski. Če imate vidno telesno poškodbo, se je ne sramujte. Pokažite jo vsem. Naredite nekaj iz svoje zgodbe.
Plonk listek: orodje z imenom OSI
Če velja za življenje pravilo, da je treba sprejemati vse, česar ni mogoče spremeniti, potem velja za zdravljenje napadov panike napotek: občutite, sodelujte in izzivajte. Izzivajte sami sebe in se postavljajte v položaje, ki so za vas neprijetni. Morda so to nakupovalna središča, polne restavracije, vožnja skozi predor ali hoja po ulici brez lasulje, če imate poškodbo na glavi, ki ste jo doslej na vsak način želeli skriti. Kar želimo skriti, povzroča strah. Kar razkrijemo vsem in še podvojimo, to počasi odhaja. Nekoč boste ugotovili, da ko si boste želeli priklicati napad, napada ne bo od nikoder. Nevarnost ne obstaja in vse je bila samo iluzija v vaši glavi. In ko zavestno pridete do takšnega spoznanja, ste svobodni.
