Hrvaški mikrobiolog Ivan Đikić, ki že dolga leta križari po svetu in raziskuje v različnih svetovnih laboratorijih, je prejemnik številnih nagrad. Hkrati je tudi zelo dejaven v medijih, in to izključno zato, ker je prepričan, da je v tej krizi s koronavirusom nujno, da se v razpravo vključijo znanstveniki, da se ne bi manipuliralo z znanstvenimi podatki.
Ves čas je izjemno dejaven, skupaj s še tremi znanstveniki pa je bil javno zelo izpostavljen tudi v nemški kampanji za preprečevanje covida-19. V vodilni svetovni znanstveni reviji Nature so objavili študijo njegovega raziskovalnega tima, ki je odkril potencialno šibko točko novega virusa, s katero bi bilo mogoče doseči dvakratno terapijsko strategijo – ustavitev širjenja virusa in krepitev imunološkega odgovora na okužbo. Na novo odkriti esencialni encim koronavirusa sars-CoV-2 so opisali kot Ahilovo peto.
Ali nam, prosim vas, lahko na kratko pojasnite, kaj delate vi in vaši sodelavci in v čem je uspeh vašega odkritja?
Ugotovili smo, da je en encim koronavirusa, imenovan PLpro (proteaza, podobna papainu), nujen za širjenje virusa iz človeških celic. Razbrali smo kristalno strukturo tega encima in na podlagi tega našli inhibitor, ki kaže, da ima inhibicija tega encima pri naravnih virusih dvakratni terapevtski učinek: blokira širjenje virusa in spodbuja imunološki odziv gostitelja. Naše znanstveno delo je bilo objavljeno v vodilni svetovni reviji Nature in je vzbudilo veliko pozornost. Ta bazična odkritja odpirajo nove možnosti za vzpostavljanje druge obrambne linije z zdravili, ki bodo ob cepivu vplivala na covid-19.
Počitnikovali sta na Hrvaškem, vrnili ste se pred slabim mesecem. Ste bili po vrnitvi v samoizolaciji, ste se opazovali, ste se testirali?
Z družino sem bil štiri tedne na počitnicah v Hrvaški (na Rabu in v Breli) in resnično užival. To so mirni kraji, primerni za družinske počitnice. Območni prebivalci pa tudi turisti so upoštevali predpisano medsebojno razdaljo in v zaprtih prostorih nosili maske. Po vrnitvi domov se nisem testiral, ker to ni bilo potrebno. Noben član naše družine ni imel simptomov bolezni. Sem pa opravil serološki test, ki je bil negativen. Do zdaj sem se zaradi dela z virusi testiral dvakrat in obakrat je bil rezultat negativen. Smo pa še vedno previdni, ker je zdaj v Nemčiji vse več okuženih.
Kakšno napako so naredili Hrvati?
Hrvati niso naredili nobene napake – in to velja tudi za vse druge narode. Vsaka država je uvedla ukrepe, o katerih je bila prepričana, da so v tem času najboljši. V različnih državah je bilo nekaj manjših ali večjih napačnih ocen, a se lahko na teh zmotah veliko naučimo in se nato bolje pripravimo na jesen in zimo. Hrvaška in Slovenija sta izvrstno prebrodili prvi val koronavirusa, ki je trajal do junija. Poleti se je Hrvaška osredotočila na turizem in prišlo je do progresivnega povečanja širjenja virusa med ljudmi. A to ne velja zgolj za Hrvaško, saj so se podobne stvari dogajale tudi na drugih turističnih območjih. Precej širjenja virusa je bilo tudi zaradi migracij po vsej Evropi. Kar nekaj držav EU – vključno s Francijo in Španijo – ima na 100.000 prebivalcev več okuženih od Hrvaške.
Ljudje so se v času dopustov sprostili, ker mislijo, da je virus »oslabel« in »ni nevaren«. A njegova največja nevarnost ni huda bolezen, temveč asimptomatsko širjenje. Ko nenadzorovano širjenje zajame rizične skupine.
Koronavirus (sars-CoV-2) se od januarja do danes ni bistveno spremenil. Dobro je, da sars-CoV-2 mutira razmeroma počasi – od dve do štiri mutacije na mesec (počasneje od virusa gripe). Do danes je bilo skupno zaznanih več kot 40 različnih mutacij, od katerih so samo pri eni (mutaciji G614) dokazali, da vpliva na hitrost širjenja virusa, ne pa tudi na simptome bolezni. Tako da po do zdaj zbranih znanstvenih podatkih virus ni oslabel in je še vedno enako nevaren kot na začetku leta.
Spoznanja, do katerih so znanstveniki prišli v zadnjih nekaj mesecih, kažejo, da virus človeka napada na različne načine in da lahko prodre do skoraj vseh organov v človekovem telesu. Najbrž je to tisto, kar bi nas moralo najbolj skrbeti?
Vsi do zdaj zbrani podatki pričajo o tem, da lahko virus prodre do številnih organov v našem telesu – ne le do dihalnega trakta in pljuč, ampak tudi do ledvic, jeter, možganov in živčnih celic. Zaradi tega pride v teh organih do pogostih vnetij in številnih drugih simptomov, kot so izguba vonja in okusa, nevrološki izpadi, glavoboli, driske, nastajanje strdkov in drugi. Še zlasti je nevaren prodor virusa v endotelne celice krvnih žil. Patoloških izvidi umrlih za covidom-19 so pokazali, da nastajajo strdki v skoraj vseh organih. O tem še vedno ne vemo veliko, še zlasti ne o tem, kakšne so lahko dolgotrajne posledice, potem ko to bolezen prebolimo.
Všeč mi je, ko pravite, da sta najbolj nevarna neznanje in ignoriranje virusa.
Pandemija koronavirusne bolezni se neusmiljeno širi po vsem svetu (več kot 24 milijonov okuženih in 820.000 umrlih). Iz nedavnih izkušenj v ZDA in po vsem svetu smo se naučili, da je virus najbolj nevaren, kadar se ignorira. Poglejte, kaj se dogaja v Braziliji in Indiji. Pa tudi v Evropi: kjerkoli so ljudje ignorirali znanstvene podatke o širjenju virusa, se je smrtnost močno povečala.
Je mogoče živeti s tem virusom? Se bomo naučili živeti z njim? Kako?
To pandemijo lahko nadzorujemo kljub razširjenosti virusa. Nedavno sem dal na svoj profil LinkedIn deset konkretnih nasvetov, kako bi morali jeseni nadzorovati covid-19. Med te nasvete sem uvrstil več ciljnega testiranja, uporabo novih tehnologij, sprejemanje pravih odločitev na podlagi preverjenih podatkov, izboljšanje metod zdravljenja (tri klinično odobrena zdravila: remdesivir, dexametason in plazmo), uporabo učinkovitih ukrepov preprečevanja širjenja okužbe, skrb za rizične skupine, zlasti za bolnike s tumorji in drugimi kroničnimi boleznimi, predvsem pa se morajo ljudje še naprej vesti odgovorno in upoštevati predpisane epidemiološke ukrepe.
Kot uspešen primer navajate Južno Korejo. Zakaj?
Pogosto omenjam Južno Korejo, ker je zgled tega, kako se da na podlagi dobre organiziranosti, ozaveščanja ljudi in uporabe nove tehnologije tudi brez popolne karantene in ustavitve gospodarstva uspešno nadzorovati to pandemijo.
Ali spremljate položaj v Sloveniji in ukrepe, ki se tukaj izvajajo?
Nisem seznanjen s podrobnostmi, a načelno menim, da morajo Slovenija in druge države EU odkrito komunicirati in spremljati skupne ukrepe, hkrati pa uvajati območne ukrepe na podlagi svojih podatkov, da zaščitijo svoje državljane in preprečijo širjenje virusa med državami.
Se nam lahko znova zgodi, da bo koronavirus okupiral zdravstveni sistem na račun onkoloških in drugih bolnikov?
To se letos dogaja in oboleli za tumorji so v težkem položaju. Pandemija koronavirusne bolezni je spremenila številne prioritete zdravstvenih sistemov, zmogljivosti bolnišnic pa tudi zahteve in stiske ljudi. Vse to je pripeljalo do manjšega števila diagnostičnih testov, manj obiskov pri zdravnikih in zmanjšanja naložb v raziskovanje in zdravljenje tumorskih bolnikov. Bojim se, da bomo imeli čez nekaj let precej slabše statistične podatke o smrtnosti zaradi tumorjev.
Kakšno škodo povzročajo politiki s svojimi nepremišljenimi izjavami? Lahko virus zato, ker se z njim politizira, postane še bolj nevaren?
Povsod, kjer so bili politični interesi nad znanstvenimi podatki, je prišlo do večjega števila okuženih in umrlih pa tudi večje gospodarske škode. Pri tem je vpliv politike variiral od države do države. Ta virus ne pozna meja in, na žalost, nemoteno prehaja iz ene države v drugo, tako da smo vsi med seboj globalno povezani.
Nas čakata burna jesen in zima?
Vsekakor je pričakovati večje širjenje virusa zaradi dela v zaprtih prostorih in pojavov drugih bolezni dihal, kot sta gripa in prehlad. Sem pa že poudaril, da ni dobro plašiti javnosti. Lahko se pravočasno pripravimo in poskrbimo za zdravje, zaščitimo socialno ogrožene, spodbudimo gospodarstvo, ohranimo turizem in omogočimo nemoteno šolanje.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
