ČE OČI PEČEJO ALI SRBIJO
Pekoče oči so prej pravilo kot izjema pozimi, ko zaradi preveč ogrevanih prostorov niso dovolj navlažene. Vendar pri občutljivih ljudeh tegoba ni nič manjša ob vetrovnem, toplem vremenu ali ob delu z računalnikom. K sreči lahko suhe oči dodobra navlažimo z umetnimi solzami, ki so na voljo v lekarnah. Te si moramo nakapati v oči, še preden se zapodimo na plan ali začnemo brati. Ob srbenju pa moramo najprej pomisliti na alergije, ki so na pohodu jeseni in spomladi. Ob potrjeni alergiji nam bo zdravnik svetoval zdravila v obliki kapljic za oči.
ČE OČI RADE PORDIJO
Pordele oči so včasih znak vnetja vek, blefaritisa, ki ga povzroča pretirano izločanje loja iz žlez lojnic v vekah. K težavi so bolj nagnjene osebe z mastno kožo in bolj moški kot ženske. Rdeče oči nas najraje presenetijo zjutraj, saj so žleze lojnice najaktivnejše ponoči, njihovi stranski produkti pa nimajo kam odtekati, medtem ko spimo. Če oko nenadoma pordi in se poleg tega solzi, je treba pomisliti na virusne okužbe; te so pogostejše v vročih mesecih. Okužba mine sama po sebi v nekaj dneh in ne pušča posledic, vseeno pa oftalmologi priporočajo izpiranje oči s čisto tekočino, najbolje z umetnimi solzami.
ČE SE OČI VES ČAS SOLZIJO
Solzenje oči včasih povzročijo zamašeni solzni kanali, ki sicer solze speljejo iz oči v nos, kadar pa se oči solzijo ob vožnji z avtomobilom ali branju, je najbrž posredi okrnjeno delo žlez lojnic, ki bi morale oči vlažiti. Tudi to tegobo lahko odpravijo umetne solze, najbolje tiste z dodatkom maščob.
OKO IN SLADKORNA BOLEZEN
Sladkorna bolezen je najpogostejši vzrok slabega vida in slepote. Povišan sladkor namreč poškoduje ozadje očesa, ki mora delati vedno nove krvne žilice. Oko je namreč stalno lačno, kajti glukoza (zaradi premalo inzulina) ne more priti iz normalnih žilic do mrežnice. Novonastale žilice se hitro poškodujejo in krvavijo, bodisi v mrežnico ali v steklovino, prozorno snov, obdano z nežno membrano. Če se ne zdravimo, lahko mrežnica povsem odpove. Z laserskim zdravljenjem sežgejo del mrežnice, zato oko nima več tolikšne potrebe po sladkorju, središčni del mrežnice pa se povsem ohrani. Če pa mrežnica odstopi (skrajni zaplet sladkorne bolezni), je potreben kirurški poseg.
KADAR VIDIMO DVOJNO
Dvojno vidimo predvsem, kadar gledamo vstran, in takrat vzrok najbrž niso oči, temveč nevrološka motnja. Morda je odpovedal le živec, ki premika očesne mišice, kar se pogosto dogaja pri sladkornih bolnikih. A je treba pomisliti tudi na tumor v možganih, zato ne odlašajmo s posvetom v ordinaciji. V vsakem primeru nas bo oftalmolog napotil tudi k nevrologu.
OTEKLE OČI
Povišane vrednosti hormonov ščitnice izzovejo otekanje očesne votline, kar prepoznamo po izbuljenih očeh oziroma pogledu. Pri napredovali bolezni ščitnice lahko tudi dvojno vidimo, če pogledamo vstran. Običajno paciente zaradi »muhaste« ščitnice napotijo tudi k oftalmologu, čisto mogoče pa se zgodi tudi obratno: da nas oftalmolog pošlje na pregled k endokrinologu, ki bo predpisal zdravljenje. Če se izbočenih oči ne moremo rešiti z zdravili, lahko pomaga še kirurški poseg.
BELKASTE PIKE NA VEKI
Belkaste, »mastne« pike na spodnji veki so (sicer ne vedno, a kar pogosto) znanilke zvišane ravni holesterola. Tako imenovane ksantelazme so lahko povsem nenevarne in le estetska težava, ki jo lahko odpravimo s kirurškim posegom. Sicer pa se resne težave zaradi preveč holesterola začnejo kazati zadaj na očesu, na krvnih žilah, ki jih lahko vidi le oftalmolog. Če pri povišanem holesterolu ne ukrepamo pravočasno, se lahko te žilice, ki oko preskrbujejo s kisikom, zamašijo, kar vodi v izgubo vida.
ZAMEGLJEN VID
Najpogostejši vzrok slabšega, zamegljenega vida je siva mrena, ki se v glavnem pojavlja pri starejših ljudeh, vzrok njenega nastanka pa še vedno ni jasen. V kasnejših stadijih lahko bolezen prepoznamo kot povsem sivo ali belo zenico. Zdravljenje poteka izključno kirurško, nobene tablete ali kapljice do zdaj še niso pomagale. Tudi degeneracija rumene pege, ki prizadene naš središčni vid, se lahko kaže z meglenim vidom. Bolezen postopno napreduje, nanjo pa moramo pomisliti, če vse težje beremo in se pritožujemo, da ne zmoremo več brati iz vrste v vrsto. Pri sivi mreni pa postajajo strani v knjigi vse bolj motne, le večje črke lahko razločimo. Oftalmolog bo diagnozo postavil s pregledom očesnega ozadja.
