Ko navadni koper enkrat posejemo na vrt, ga imamo za zmeraj, saj se v prihodnjih letih še kako hitro razsadi sam. Gre za enoletno začimbno rastlino, ki jo prepoznamo po zeleno-modrikastih steblih, ki poženejo tudi do 120 centimetrov visoko, z nežnimi skoraj puhastimi listi in velikimi rumenimi cvetovi v kobulih. Tako v kulinariki kot tudi v zdravilstvu so uporabni vsi njegovi nadzemni deli.
Koper kot zdravilo
Zdravilne lastnosti kopra so dobro poznali že stari Rimljani in Egipčani. Znano je, da koper pospešuje prebavo, zato semena pogosto najdemo v čajnih mešanicah zoper napenjanje in trebušne krče. Pogosta sestavina je tudi v otroških čajih, saj eterično olje, ki ga vsebuje koper, zdravi vetrove in črevesne krče. Pogosto se uporabljajo tudi koprova semena, ki pospešijo izločanje mleka pri doječih materah. Pri takšni uporabi zadostujejo že kulinarične količine koprovih semen. Lahko pa koprova semena uporabljamo tudi pri odraslih, saj blažijo gastrointestinalna stanja, pri katerih so pogosta posledica vetrovi, napenjanje in krči. Kot omenjeno, s količinami ne pretiravamo. Dovolj bo, če koprova semena dodate jedem, denimo solatam, perutnini, morski hrani …
Namesto kumine
Koper ima pomembno vlogo predvsem v skandinavski kuhinji, kjer je priljubljena začimba pri pripravi skoraj vseh jedi. S svojo značilno blago aromo se odlično poda k jogurtu ali kisli smetani, zato nikar ne skoparite z njim pri pripravi omak ali pomak. Zagotovo ne boste zgrešili, če boste nekaj posušenih listov in stebelc dodali pri pripravi solate ali jedem, kjer je osnovna sestavina gorčica. Odlično se poda k lososu in drugim morskim jedem, h krompirju …
