Izraz meditacija izvira iz latinske besede »meditatum«, kar pomeni premišljati, kontemplirati, in znanstveniki menijo, da so jo ljudje uporabljali že pred razvojem sodobne civilizacije. Arheologi so na območju severozahodne Indije med stenskimi poslikavami, ki izvirajo iz 5000–3500 let pred našim štetjem, našli tudi podobe ljudi z zaprtimi očmi in v različnih sedečih položajih, ki močno spominjajo na današnje položaje med meditacijo.
Dobri razlogi za mižanje
Poznamo veliko tehnik meditacije, tam okrog dvajset jih je, z mantrami oziroma afirmacijami ali brez njih – najbrž najbolj znani sta transcedentalna in integralna, potem pa so tu še aktivna Osho meditacija, zen meditacija, vipassana, kundalini … Gre za tehnike z različnimi pristopi in učinki, njihov skupni imenovalec pa je, da človeka notranje pomirijo ter mu pomagajo, da se učinkoviteje spopade s stresom, anksioznostjo in negativnimi občutji, kar krepi njegovo mentalno in telesno zdravje. Poleg umirjanja na čustveni in umski ravni ima meditacija seveda še duhovne razsežnosti, gre za vzpostavitev stika s seboj, s svojim notranjim jazom oziroma intuicijo, za višjo stopnjo zavesti.
Za to raven potrebujete učitelja, ki vas z vodeno meditacijo varno pelje mimo čeri, ki vam jih med potovanjem vase nastavlja vaš nemirni um. Prvih oziroma osnovnih korakov na tej poti, ki so, kot rečeno, namenjeni umirjanju, sproščanju in odganjanju strahov ter drugih negativnih čustev, pa se brez težav lahko lotite tudi sami.
Meditacija naj bo vsakodnevni obred
Potrebno je le nekaj volje, začetnega truda, potrpežljivosti in vztrajnosti, pa bodo pozitivni učinki »mižanja«, meditacijo namreč izvajamo z zaprtimi očmi, hitro opazni in občutni. Kako hitro, sprašujete? Na to vprašanje ni odgovora, ki bi zajel izkušnje vseh, a če to počnete redno, se pravi vsak dan, naj bi učinke na razpoloženje in počutje občutili že v tednu dni.
Spravimo se torej k meditaciji. Za začetek bo, pravijo mojstri, dovolj, če to počnemo pičli dve minuti. Enkrat ali dvakrat na dan. Če ste pri volji, naj jih bo pet ali več, kolikor pač zdržite in pri tem uživate. Začetniki v meditaciji sicer težko zdržijo več kot 20 minut, se pa ta čas z izkušnjami in prakso podaljšuje. Za meditacijo potrebujete mir, če ga najdete le na stranišču, pač meditirajte tam. Ne obremenjujte se s tem, kaj je prav in kaj narobe, pomembno je, da najdete prostorček in trenutek, ko se res lahko posvetite zgolj sebi, brez motenj iz okolice.
Pogosto vprašanje je tudi, kdaj je najboljši čas za meditacijo. Nekaterim je ljubše to početi zjutraj, da umirjeno stopijo v nov dan. Drugi meditacijo potrebujejo zvečer, da odložijo navlako dneva in tudi laže zaspijo. Tretji jo potrebujejo sredi dneva, da umirijo rastočo napetost. Kot vam torej ustreza, boste pa vendarle našli kar nekaj priporočil, da je za meditacijo najboljše jutro, tam nekje med 4. in 6. uro, je pa priporočljivo, da meditirate vsak dan ob istem času, saj se bo um laže privadil meditacijski rutini, ustrezno naravnala pa se bo tudi vaša podzavest.
Ničesar ne pričakujte in dobili boste veliko
Meditiranja se, sploh če ste začetnik, lotite brez velikih pričakovanj, denimo da se vam bo zemlja odprla in nebo spregovorilo, vi pa boste odlebdeli v višave univerzuma. Še na popolno tišino v glavi ne gre računati, kajti naš um je močan nasprotnik. Ne obremenjujte se torej, kaj naj bi se vam med meditacijo moralo dogajati, in se za začetek predvsem udobno namestite v sedeč položaj. Lahko poskusite s prekrižanimi nogami, v lotosovem položaju torej, kot to vidite v filmih in na fotografijah, a če niste izkušeni in vešči, vam tako najbrž ne bo prav dolgo in zares udobno. Sedite lahko na stolu, postelji ali, če ne gre drugače, straniščni školjki, telo naj bo sproščeno, hrbtenica ravna, roke naj počivajo na nogah, malce nad koleni. Med meditacijo naj se ne bi premikali, zato je res pomembno, da vam je udobno.
Samo bodite in dihajte
Zaprite oči ter trikrat globoko vdihnite in izdihnite. Dihajte s prepono, vdihujte skozi nos, izdihujte skozi rahlo razprta usta, jezik naj bo na nebu tik za zobmi. Po treh globokih vdihih in izdihih, s katerimi umirite telo in um, usmerite pogled na točko med obrvmi in ... dihajte. Mirno in globoko, osredotočajte se na vsak vdih in izdih. Vdih, izdih, vdih, izdih, vdih, izdih ... Ko vas bodo med tem napadale najrazličnejše misli, to pač počne naš um, jih ne odrivajte stran, ker jim s tem dajete moč, ampak zgolj pustite, da spolzijo mimo oziroma skozi vas. Vdih, izdih, vdih, izdih, vdih, izdih … Ne naprezajte se, ne z mislimi ne z občutki, ampak preprosto samo bodite in dihajte. Meditirajte. Ko začutite, da postajate nemirni, je čas, da prenehate z meditacijo. Znova trikrat globoko vdihnite in izdihnite ter počasi odprite oči.
Morda se vam bo sprva zdelo, da od meditacije razen trenutne umiritve nimate kaj dosti, a raziskave so že dokazale, da so učinki redne meditacije, in to pravzaprav ne glede na vrsto tehnike, očitni in dolgoročni. Meditacija je globoka sprostitev, med njo si spočijemo bolj kot v najtrdnejšem snu. Zmanjšuje stres, anksioznost in depresijo, tudi zato, ker se med njo intenzivno sproščajo zdravju koristni hormoni sreče. Pomaga uravnavati srčni utrip in znižuje krvni tlak. Krepi imunski sistem (študija, objavljena v Psyhosomatic Medicine leta 2002, je dokazala, da so bili ljudje, ki so redno meditirali, bistveno odpornejši proti virusom prehladov in gripe). Poleg tega človek s pomočjo meditacije odpravlja čustvene blokade, izboljša koncentracijo in poveča ustvarjalnost, izboljša svoje odnose z okolico … Skratka, zamižite, da boste lahko zares videli samega sebe.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
