Aktivno oglje v zadnjih letih dobiva precejšnjo veljavo, ne samo v medicini, kjer ga uporabljajo že od nekdaj, temveč tudi v kozmetiki in kulinariki. Aktivno oglje najdemo v različnih luščilih (pilingih) in kremah za telo, zobnih kremah in tudi v šamponih. Precej podobno in skoraj istočasno se je uporaba oglja začela v kulinariki, kjer ga uporabljajo v prvi vrsti kot »zdrav« dodatek, a tudi kot barvilo in sestavino, ki naj bi pripomogla k hitrejšemu »razstrupljanju« telesa. Pa to res drži? Poglejmo.
Kako aktivno oglje sploh nastane
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Aktivno oglje nastane iz kurjenja materialov, ki vsebujejo velike količine ogljika. Običajno ga pridobivajo iz lesa, kokosove lupine, tudi iz koščic oliv in podobno. Pridobljeno oglje nato še »aktivirajo«, kar dosežejo s segrevanjem na zelo visoke temperature. Tako nastane oziroma, bolje povedano, ostane porozna snov, ki lahko nase veže številne snovi, kot so umazanja, maščobe, bakterije, strupi ... Prvotna naloga aktivnega oglja je torej srkanje strupov in nevarnih snovi, zato aktivno oglje uporabljamo predvsem v medicini. Uporablja se tudi za odstranjevanje nečistoč in snovi, ki telesu škodujejo.
Kako varne so zobne kreme z aktivnim ogljem
Kot že omenjeno, je aktivno oglje pogosta sestavina zobnih krem, saj naj bi poskrbelo za še večjo higieno zob in tudi za bleščeč ter bolj bel nasmeh. A pri tem je treba poudariti, da trenutne študije ne potrjujejo tovrstnih učinkov, najdemo le podatke, da lahko aktivno oglje celo poškoduje zobno sklenino, če s ščetko preveč drgnemo. Kriva je predvsem groba struktura aktivnega oglja, ki lahko sklenino poškoduje do te mere, da zobje postanejo občutljivejši in posledično še bolj nagnjeni k obarvanosti. Podobna opozorila najdemo pri uporabi luščil oziroma pilingov, saj naj bi njihova pretirana uporaba povzročila pojav suhe in razdražene kože, prav tako naj bi se spreminjala kislost kože.
