- POZABLJIVOST
To je eden prvih znakov AD. Težave se pojavijo v kratkoročnem spominu, predvsem v pozabljanju nedavno pridobljenih informacij. Bolniki lahko pozabijo pomembne dogodke, dogovore ali datume. Ker pozabljajo, se v svojih zahtevah ali namerah ponavljajo znova in znova. Kakšno zgodbo ali domislico večkrat povedo, misleč, da je drugi niso slišali. Če so na to opozorjeni, so bolniki pogosto razočarani, jezni in zamerljivi.
- TEŽAVE PRI NAČRTOVANJU IN REŠEVANJU TEŽAV
Bolniki z demenco težko sledijo ustnim ali pisnim navodilom ter svojim načrtom. Če se pojavi kakšna nova težava, ki je ne morejo rutinsko rešiti, postanejo zmedeni. Zaradi tega se umikajo novostim ali novim potem. Ne morejo se odločati med več možnostmi, kar jih spravlja v dodatno stisko in vodi v nepotrebna prerekanja. Nove sprehajalne poti so za bolnike nov izziv, ki pa ga žal velikokrat ne zmorejo. Težko opravljajo naloge, ki so več kakor rutinska opravila, kasneje v napredovalih oblikah bolezni to niti ni več mogoče. Težave se pojavljajo tudi pri ravnanju z denarjem.
- TEŽAVE PRI OPRAVLJANJU SESTAVLJENIH NALOG
Bolniki z demenco težko opravljajo in zaključijo vsakodnevne naloge, četudi so jih vedno radi in uspešno opravljali. Težave lahko imajo že pri kuhanju, sistematičnem pospravljanju, vožnji, delu na vrtu ali pri upravljanju naprav v gospodinjstvu. Celo družabnih iger ne morejo več igrati, ker ne morejo slediti navodilom. Ne znajo več uporabiti novih predmetov. Nove elektronske naprave so zanje nerešljiv problem.
- ZMEDENOST V ČASU IN PROSTORU
Bolniki z AD pogosto pozabljajo tekoče ali pomembne datume v svojem življenju. Lahko pozabijo, kje so ali kam so namenjeni, in se izgubijo v prej znanih prostorih. Izgubijo se lahko v znanih prostorih ali v domačem kraju, še posebno če zasledijo kakšno majhno spremembo, ki je niso pričakovali ali nanjo niso bili pripravljeni.
5. TEŽAVE V PREPOZNAVANJU VIDNIH VSEBIN
Zaradi težav z vidom, ki so lahko del alzheimerjeve bolezni, ali težav v presoji razdalj, barv, kontrastov, so pogosto zmedeni ali postanejo celo prestrašeni ali agresivni, če na primer v ogledalu ne prepoznajo svoje podobe in mislijo, da je v prostoru vsiljivec. Pogoste so poškodbe, saj se lahko bolniki usedejo mimo stola, ne ocenijo višine stopnice ali kaj podobnega.
- TEŽAVE PRI GOVORU IN PISANJU
Na začetku bolezni se pojavijo zgolj težave pri posameznih besedah. Bolniki se besede ne spomnijo, jo izgovorijo narobe, opišejo njen pomen ali sploh uporabijo napačno besedo. Včasih lahko sredi pogovora pozabijo vsebino in ne morejo nadaljevati pogovora ali se vsebinsko ponavljajo. Te težave običajno ne vplivajo na sporazumevanje z drugimi. Težave s sporazumevanjem in pisanjem se pojavijo šele v srednjih obdobjih bolezni. Bolniki težko sledijo pogovoru, še posebno če govori več ljudi hkrati. Zaradi tega se izogibajo družinskim slavjem in iščejo najrazličnejše izgovore, da so lahko sami. V srednjih in napredovalih obdobjih bolezni je zaradi napačnega razumevanja in dejanskih težav v samem govoru sporazumevanje vse težje in včasih celo nerazumljivo, enako pisanje, tako da sporazumevanje poteka predvsem nebesedno s telesno govorico.
- ZALAGANJE IN ISKANJE PREDMETOV
Bolniki z AD pogosto zalagajo ali skrivajo stvari, predvsem denar, na najbolj nenavadna mesta, z namenom, da ga kdo ne ukrade. Ker kasneje skrito neprestano iščejo, so jezni, sumničavi ali celo verbalno agresivni. Pogosto so prepričani, da jim je pogrešano ukradel kdo izmed domačih. Tudi če kasneje predmet ali denar najdejo, so prepričani, da jim je to nekdo spet postavil nazaj na stalni prostor.
- SLABŠE PRESOJANJE
Včasih bolniki z AD povsem izgubijo občutek za ravnanje z denarjem in porabijo velike vsote za povsem nepotrebne reči. Lahko so ogroženi, ko na primer ne morejo oceniti dogajanja v prometu in se pravočasno odzvati nastalemu položaju. Lahko se zanemarijo, ker jim osebna higiena ni več pomembna. Kopičijo nenavadne, nepotrebne reči, prepričani, da jih bodo potrebovali, ali kaj podobnega. Praviloma so težave pri jemanju zdravil, ker ne sprejemajo dejstva, da jih potrebujejo. Težko ocenjujejo temperaturo in se ne znajo obleči ali obuti vremenu primerno.
- SOCIALNI UMIK
Zaradi napačnih prepričanj, presoje, težav s spominom, sumničavosti ali čustvenih težav se mnogi bolniki z AD osamijo. Ne želijo v družbo vrstnikov in za to najdejo cel kup izgovorov. Opustijo svoje konjičke in zanimanja. Drugi okrog njih jih počasi ne zanimajo več. V napredovalih stopnjah bolezni lahko ure in ure ždijo na istem mestu in v enakem položaju.
- SPREMEMBE V RAZPOLOŽENJU IN OSEBNOSTI
Bolniki z AD se neredko ne zanimajo več za dogajanje okrog sebe in postanejo apatični. Lahko so tudi depresivni ali zgolj žalostni. Včasih so prestrašeni, sumničavi, jezni, kritični ali razdražljivi, še zlasti v novih okoliščinah. Postopoma v AD prihajajo na plan osnovne značajske lastnosti bolnikov, ker zavore, ki so jih imeli prej, postopoma popuščajo. Lahko postanejo pretirano varčni ali na drugi strani zapravljivi, zgovorni ali tihi, pretirano natančni ali raztreseni, prijazni ali žaljivi, vulgarni ...
