Mediji onkraj luže poročajo o opozorilih zdravnika urgentne medicine v New Yorku Camerona Kyle-Sidella, ki zdravniško sfero opozarja, da so do zdaj po svetu kritične bolnike s koronavirusom, ki povroča bolezen covid-19, napačno zdravili.
»Med obravnavo bolnikov s covid-19 sem bil priča medicinskim fenomenom, ki nimajo nobenega smisla v kontekstu zdravljenja bolezni, ki naj bi bila virusna pljučnica,« svoje izkušnje pojasnjuje zdravnik, zato je prepričan, ne gre za novo vrsto pljučnice, temveč za virusno bolezen, ki najbolj spominja na višinsko bolezen.
Bolniki nimajo poškodovanih pljuč
Kot ugotavlja zdravnik, s trenutno terapijo zdravljenja kritično bolnim ventilatorji povzročajo škodo na pljučih. »Bolnike intubiramo, jih damo na ventilator in določimo pritisk, s katerim naprava napihne pljuča. Posvetoval sem se s številnimi zdravniki po državi in vse bolj postaja jasno, da prav povečan pritisk poškoduje pljuča,« pravi Kyle-Sidell.
Bolniki tako po njegovih besedah počasi umirajo zaradi pomanjkanja kisika. »Čeprav so videti kot na robu smrti, pa niso videti kot bolniki, ki umirajo za pljučnico,« je prepričan ameriški zdravnik.
»Pacienti, pozitivni na covid-19, potrebujejo kisik, in ne pritiska v pljučih,« še pravi Kyle-Sidell, saj pljuča bolnikov po njegovih besedah niso poškodovana, kot je to značilno za pljučnice. Ker ventilator v zdrava pljuča dodaja dodaten pritisk, pride do poškodb pljučnega tkiva, ki ne zdrži povečanega pritiska.
Kyle-Sidell je zato pozval k spremembi protokolov zdravljenja na intenzivni negi. Kritični bolniki na intenzivni negi po njegovem prepričanju sicer potrebujejo zdravljenje z ventilatorjem, a mora biti programirano tako, da jim pljuča dodajajo kisik, in ne pritiska.
Glede covida-19 v strokovni javnosti več kot tri mesece po izbruhu na Kitajskem obstaja več vprašanj kot odgovorov. Tako se po njegovih besedah v medicinski stroki med drugim pojavljajo vprašanja, ali sploh gre za pljučno bolezen, ki povzroča težave, ali morda za krvno bolezen, ki povzroča pljučne težave.
Kaj je višinska bolezen?
Z različnimi simptomi višinske bolezni se srečujejo vsi pohodniki, alpinisti in drugi obiskovalci visokih gora. »Za višinsko boleznijo zboli vsak, ki se prehitro povzpne previsoko. Težave se začnejo od nekaj ur do nekaj dni po vzponu. Občutljivi ljudje lahko zbolijo že med 2500 in 3000 metrov visoko, nad 4000 metri pa se vsaj nekateri znaki in simptomi pojavijo pri večini neaklimatiziranih ljudi,« na spletni strani gore-ljudje.si pojasnjuje vrhunski alpinist, gorski reševalec in zdravnik Iztok Tomazin.
Osnovni vzrok je po njegovih besedah pomanjkanje kisika v zraku ob znižanem zračnem pritisku na višini. Najtežji obliki višinske bolezni sta višinski pljučni in možganski edem.
»Prvi znaki višinskega pljučnega edema so zmanjšana toleranca za napor, težko dihanje – težje, kot je normalno na dani višini, in kašelj. Dihanje postaja vse težje, zlasti ponoči. Sprva suh kašelj se stopnjuje in postane vlažen, izpljunek je penast, lahko tudi krvav,« je še zapisal Tomazin.
