Živčne celice sicer propadajo tudi med staranjem, toda ta proces je v tem primeru mnogo hitrejši. Pišemo o enem najpogostejših nevroloških obolenj (takoj za alzheimerjevo boleznijo oziroma demenco), ki je ime dobila po londonskem zdravniku Jamesu Parkinsonu. Ta je opisal za bolezen tipične znake v svoji publikaciji Esej o tresoči paralizi. Bolezen lahko povzročijo nekateri strupi, na primer toksini plesni, in sintetične droge. Prav tako jo lahko sprožijo poškodba nekaterih genov in obsežne poškodbe možganov, denimo udarec v glavo, nima pa nič opraviti z dednostjo.
Zgodnji in pozni simptomi
Telesna vadba, na primer taj či, omogoča izboljšanje ravnotežja in stabilno držo, joga in razni hobiji pa pripomorejo pri lajšanju motoričnih in nemotoričnih simptomov bolezni.
Bolezen večinoma doleti 60 in več let stare ljudi, takrat z najbolj značilnimi simptomi v poznem stadiju, kot so tresavica (tremor), mišična togost (rigidnost) in upočasnjenost gibanja (bradikinezija). Nekdo ima bolj izraženo tresenje, pri drugem bolniku je glavni znak bolezni mišična togost. Da je nekaj narobe, ljudje po navadi opazijo šele takrat, ko se v kateri od okončin pojavi tresavica, ki zbuja zadrego. Zato bolnik prizadeto roko drži v žepu ali na hrbtu. Značilne so še spremembe obrazne mimike: obraz postane nepremičen, ima prazen izraz, ki kaže malo čustev, ali pa ima strmeč, bolščav videz, zaradi zmanjšane pogostnosti utripanja z vekami. Prav tako niso redke pripovedi o zakrčeni rami ali vlečenju noge na prizadeti strani.
Znaki, ki napovejo bolezen
Zanimivo pa je, da se bolezenski proces lahko začne že mnogo prej, celo do trideset let pred nastopom prvega telesnega znaka bolezni. Lahko denimo slabše vohamo, nagnjeni smo k depresiji in melanholiji, značilno je še, da se trudimo biti disciplinirani, med spanjem imamo zelo žive sanje, brcamo, mnogi navajajo bolečino v križu in ramenih, ki se ne odziva na zdravila. Vsi ti znaki lahko napovedujejo Parkinsonovo bolezen v starosti in zato se je dobro že ob njih pogovoriti z zdravnikom.
Najnovejša zdravila
Telesna vadba, na primer taj či, omogoča izboljšanje ravnotežja in stabilno držo, joga in razni hobiji pripomorejo pri lajšanju motoričnih in nemotoričnih simptomov bolezni.
Pomembno je, da o napredovanju znakov govorimo s svojim zdravnikom, tako da nam lahko predpiše optimalno zdravljenje. Starejši bolniki, po 65. letu, se zdravijo drugače kot mlajši. Vseh bolezenskih znakov ni mogoče izničiti, je pa bolniku mogoče pomagati tako, da ne napredujejo in da jih obvladuje. Že od samega začetka mora bolnika spremljati skupina strokovnjakov, katerih vloga se krepi, bolj ko bolezen napreduje. Tak tim sestavljajo nevrolog, sestra, specializirana za parkinsonizem, psiholog, delovni terapevt, fizioterapevt, po potrebi pa tudi dietetik, psihiater in kirurg. Ko tablete niso več učinkovite, se prizadetemu pomaga z globoko možgansko stimulacijo, z infuzijami zdravila prek stome ali podkožne injekcije.
Kaj pa alternativna medicina?
Sočasno s konvencionalno medicino mnogi strokovnjaki svetujejo tudi masaže, ki pomagajo sprostiti mišice. Zeliščni pripravki in akupunktura lahko koristijo pri depresiji in nespečnosti. Telesna vadba, na primer taj či, omogoča izboljšanje ravnotežja in stabilno držo. Dobro denejo tudi ukvarjanje z umetnostjo, refleksologija, joga, hidroterapija, glasba, ples in hipnoza. Vse te tehnike in terapije pripomorejo pri lajšanju motoričnih in nemotoričnih simptomov bolezni.
