Dihalni sistem je podoben na glavo postavljenemu drevesu. Zrak najprej vstopi v usta in nos, potem pa pot nadaljuje proti sapniku. Ta cev se takoj zatem vilasto razcepi v dve veji, ki oskrbujeta pljučni krili, pravimo jima sapnici. Ti veji se razcepita v štiri, potem v osem vej, na koncu pa je v vsakem krilu več sto tisoč vejic, ki jim pravimo bronhiji. Podaljški bronhijev imajo na koncu pljučne mehurčke oziroma alveole, te so kakor listi na koncu vej.
Kako pljučem škodujejo cigarete
Pršice v vzmetnici in vzglavnikih se prehranjujejo s kožo, ki se lušči od vas, njihovi iztrebki pa so najbolj nevarni pljučem. Redno kupujte nove vzglavnike, obstoječe pa zavijte v tkanino iz mikrovlaken, ki je tako rekoč neprepustna.
Strupi iz cigaret poškodujejo celice alveol. Te začnejo puščati in na koncu počijo, kar povzroči emfizem oziroma povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov. Astmatik ima občutek, da ima sapnici v primežu in da zrak zaradi vnetja ne more več iz pljuč, od tod tudi sopihajoče dihanje. K sreči lahko astmo preprečimo in jo zelo dobro obvladamo. Če je ovira v sapniku odpravljena, običajno pomagajo zdravila, pa tudi izogibanje alergenom oziroma sprožiteljem astme.
Zakaj kašljamo, kolcamo, zehamo
Kašljanje: začne se z globokim vdihom in nadaljuje s prisiljenim izdihom. Zrak dobesedno butne iz ust s hitrostjo 950 kilometrov na uro. Podobno je pri kihanju, tudi v tem primeru se telo poskuša znebiti dražil, tujkov oziroma virusov in poskrbeti za prehodnost dihalnih poti.
Kolcanje: sunkovito krčenje prepone in drugih mišic privede do vdiha, ko se glotis, najožji del grla v višini glasilk in špranje med njima, nenadoma zapre. To zaprtje povzroči občutek kolcanja in spremljajoči zvok. Menda kolca tudi zarodek v maternici. Kolcamo po navadi po hranjenju. Težava je pogosto prehitro goltanje hrane, s katero zaužijemo veliko zraka, ki se s stiskanjem trebušne prepone postopno izloči.
Zehanje: ni povsem jasno, zakaj zehamo. Nekateri mislijo, da se ob globokem vdihu, značilnem za zehanje, spet odprejo alveole, ki so se sesedle zaradi pomanjkanja kisika. A zehamo praviloma zato, ker smo utrujeni in ker v možganih primanjkuje kisika. Z zehanjem tako pridemo do več kisika, ni pa znano, zakaj je zehanje nalezljivo.
