Prepričane, da ravnajo dobro, in z miselnostjo, da "tek že ne more škodovati, saj je najbolj nevtralen šport", se jih zelo veliko po porodu loti teka. Pa je tek po porodu sploh koristen oziroma naj grem še dlje – ali je tek po porodu sploh smiseln z zdravstvenega vidika?
Dejstvo je, da k odločitvi za telesno aktivnost po porodu v prvi vrsti prispeva močna želja po izgubi kilogramov. Partner, družba, družbena omrežja ipd., vse to so dejavniki, ki mamicam po porodu predstavljajo stalen in nepotreben pritisk glede njihove percepcije idealne postave. (Nerealne) fotografije žensk po porodu, ki se že nekaj mesecev po porodu bahajo z izklesanim telesom, le še pripomorejo k temu, da mamice izberejo napačno poporodno vadbo in se tako vse prevečkrat odločijo, da bo njihova prva poporodna vadba tek. Tej odločitvi pogosto v prid šteje tudi dejstvo, da je tek aktivnost, ki jo načeloma lahko izvajamo večino leta (razen v primeru res ekstremno hladne zime), ob tem pa je še brezplačna. Žal pa med ljudmi še vedno prevladuje miselnost, da je brezplačno nujno treba tudi preizkusiti, in je ob tem zavedanje lastnega telesa in zdravja povečini šele drugotnega pomena. Zelo redko namreč srečam mamico po porodu, ki se želi projekta oblikovanja telesa po porodu in izgube odvečne maščobe lotiti na premišljen in predvsem pravilen način. Ozaveščenost mamic o tem, katere so pravilne in katere nepravilne vadbe po porodu, je na poraznem nivoju, čeprav je to dejansko res zelo pomembno. 
Za lažje razumevanje, zakaj je tek za mamice po porodu dejansko ena najslabših izbir vadbe, je treba poznati določene anatomske zakonitosti ženskega telesa, ki med nosečnostjo in po porodu vplivajo na posameznico. Vedeti moramo, da se v nosečnosti prema trebušna mišica (m. rectus abdominis) razmakne (strokovno ta pojav imenujemo Diastasis Recti), mišice medeničnega dna oslabijo, saj se precej raztegnejo in postanejo ohlapnejše. Porod vse skupaj intenzivira do te mere, da mora biti po porodu primarna naloga mamic krepitev mišic medeničnega dna, postopoma pa tudi krepitev ostalih stabilizatorjev trupa oziroma globokih trebušnih mišic. Ni namreč vseeno, katere mišice porodnica najprej začne krepiti. Zavedati se je treba, da sta pravilna in predvsem postopna vadba ključni za gradnjo zdravih temeljev za kasnejšo vadbo. Prav zato bi bilo za vsako mamico po porodu (ne glede na to, ali je rodila naravno, ali s pomočjo carskega reza) najprimernejše, da začetne vaje po porodu izvaja pod nadzorom izkušenega strokovnjaka oziroma osebnega trenerja, ki je specializiran za vadbo nosečnic in mamic po porodu. Za ti dve skupini vadečih namreč veljajo bistveno drugačna pravila vadbe, kot za ostalo vadečo populacijo. Ko mamice po porodu s pravilno izbranimi vajami, s katerimi se naučijo "čutiti" svoje telo, okrepijo zgoraj naštete mišične skupine, postopoma nastopi čas za kompleksnejše vaje, ki pa nikakor niso tek.
Zakaj ne?
Pri teku so naši sklepi, vezivno tkivo in mišice izpostavljeni dokaj visokim fizikalnim obremenitvam, ki nastajajo ob udarcih naših stopal ob podlago. Zato se je treba zavedati, da že za normalno populacijo tek z ortopedskega vidika ni optimalna izbira. Žensko telo po porodu pa je še bolj občutljivo, saj hormon relaksin, ki se sprošča med nosečnostjo, mehča mišice, vezivna tkiva in sklepe, učinki navedenega hormona pa trajajo še nekaj tednov po samem porodu. Relaksin med pripravami na porod sprošča tudi vezi v medenici in mehča ter širi maternični vrat. Ligamenti so po porodu bolj ohlapni, tudi stopala se pogosto spremenijo in izgubijo del svojega loka, zaradi česar je "amortizacija" telesa slabša, še posebej pa trpijo medenica, kolki, hrbtenica in seveda kolena. Vse to so jasni razlogi, da tek za mamice po porodu, dokler ne okrepijo mišic medeničnega dna in telesnega jedra (stabilizatorjev trupa), nikakor ni dobra izbira. Predvsem pa si je treba vzeti čas - več časa, kot preteče od poroda, manj škode si lahko naredite ob nepravilni izbiri vadbe, saj je človeško telo vendarle sposobno "naravnega celjenja".
Tek po porodu, kot že navedeno, ni optimalna izbira vadbe za mamice po porodu, še zlasti pa ga odsvetujem v naslednjih primerih:
- če je od poroda minilo manj kot 9 ali 10 mesecev,
- če mamica še vedno doji,
- v primeru diastaze rectusa ali disfunkscijske simfize (diastaze sramne kosti),
- v primeru hernije diskov in popkovne kile,
- če mamica trpi za urinsko inkontinenco,
- v primeru bolečin v hrbtenici in kolenih.
V poplavi številnih treningov, ki krožijo po spletu, in v poplavi različnih ponudb vadb za mamice po porodu (ki jih večinoma izvajajo za to področje vadbe neusposobljeni trenerji), imajo mamice zelo težko odločitev, kako izbrati pravilno telesno aktivnost. Previdnost pri izbiri pa vsekakor ni odveč. Bistveno je namreč zavedanje, da je naše telo tisto, ki je najpomembnejše, in da moramo vselej dati prednost kakovosti pred kvantiteto. Vsaka dobra naložba v naše telo je hkrati dobra naložba v zdravje, kar je še posebej pomembno pri mladih mamicah, ki niso več odgovorne samo zase, pač pa tudi za novo bitje, ki so ga spravile na svet. Če pa je želja po teku kljub vsemu prevelika, je nujno, da predhodno okrepite ključne mišične skupine, ki bodo delovale kot učinkovita zaščita pred morebitnimi poškodbami.
Zato predstavljam 3 osnovne vaje za krepitev ključnih mišičnih skupin, ki sodelujejo pri teku.
PRIMER VAJ ZA KREPITEV NOG in STABILIZATORJEV TRUPA:
MOST
Opis vaje: Najprej se bočno uležemo na podlago in nato obrnemo, da na podlagi ležimo hrbtno ter s pokrčenimi koleni. Iz začetnega položaja dvignemo zadnjico tako, da so ramenski, kolčni in kolenski sklepi v isti liniji, pri tem pa stopala ostanejo na tleh. Ko dvignemo zadnjico od podlage, aktiviramo zadnje stegenske mišice in samo zadnjico. Pomembno je, da v končnem položaju stisnemo popek proti hrbtenici in pri tem ne nagibamo medenice. Držimo 1 minuto in trikrat ponovimo. Vaja je primarno namenjena krepitvi stabilizatorjev trupa, sekundarno pa krepitvi zadnjih stegenskih mišic in zadnjice.
ŠIROK POČEP Z OPORO RAVNOTEŽNE ŽOGE
Opis vaje: Stopimo v razkorak širše od širine ramen, stopali sta usmerjeni navzven, kolena rahlo pokrčena, pazimo, da sta medenica in hrbtenica v nevtralnem položaju. Dlani so ob telesu. Zadnjico spustimo navzdol in nekoliko nazaj, približno do kota 90 stopinj (ne več!), pomembno je, da težo prenesemo preko pete in središča stopala, nato se vrnemo v začetni položaj. Naredimo 3 serije po 8 - 10 ponovitev.
AKTIVACIJA STABILIZATORJEV TRUPA NA BOKU
Opis vaje: Na podlago se namestimo bočno, komolčni in ramenski sklep morata biti v liniji. Pri vaji zapiramo sprednjo in zadnjo odprtino (aktivacija mišic medeničnega dna), z izdihom zapremo rebra in stisnemo popek proti hrbtenici (aktivacija globoke trebušne mišice). Držimo 1 minuto in trikrat ponovimo.
