Lovoru s tem, ko ga umeščamo zgolj v kuhinjo in kulinariko, delamo krivico, saj velja za zeliščno rastlino, ki lajša marsikatero tegobo. V zgodovini je predstavljal sveto drevo, posvečeno soncu. Verjeli pa so tudi, da varuje pred strelami. Za Rimljane je bil lovorov venec simbol slave, časti in miru ter so ga nosili pesniki, vojskovodje in pomembnejši uradniki.
Naberimo liste in jih posušimo
Čeprav je lovor rastlina Sredozemlja, ga lahko uspešno gojimo tudi drugod. Ne pozabimo, da uspeva v toplejših krajih, zato ga čez zimo postavimo v klet, kjer temperatura ne pade pod ledišče. Načeloma hranimo in uporabljamo lovorove liste, ki jih obiramo z mladih vej v poletnih mesecih in nato sušimo v tankih plasteh v zračnem, a temnem prostoru, dokler niso lomljivo krhki. Shranimo jih v kozarce na navoj, kjer bodo svojo aromo ohranili najmanj leto dni. V oktobru in novembru lahko nabiramo tudi dozorele plodove ter iz njih naredimo olje, ki ga uporabimo kot mazilo ali dodatek kozmetičnim izdelkom.
Pripravimo lovorovo olje
Lovorovo olje lahko uporabljamo za lajšanje revmatičnih bolečin. Pripravimo ga iz 20 gramov posušenih in zdrobljenih lovorovih listov in enega decilitra kvalitetnega oljčnega olja. Liste prelijemo z oljem in pustimo stati dober teden. Vmes večkrat pretresemo. Po enem tednu je olje uporabno za masažo bolečih predelov pri revmatičnih obolenjih.
