Le kdo bi maral koprivo, ko pa nas že ob najmanjšem stiku z njo močno opeče? A prav snovi, ki povzročajo pekoč občutek, so še kako koristne in dobrodošle. Nekoč so koprive uporabljali za pripravo vrvi in mrež, pa tudi papirja. V času prve svetovne vojne pa so jih uporabljali v tekstilni industriji za izdelavo uniform. Danes jih uporabljamo kot zelišče, ki telo očisti strupov, pospeši presnovo in odvaja vodo iz telesa. Še zmeraj so pogosto zdravilo ob težavah z revmatizmom in prav tako so nepogrešljive v kuhinji.
Kaj nabiramo
V poletni sezoni nabiramo predvsem liste, ki jih lahko tudi sicer nabiramo vse od maja pa tja do konca avgusta. Medtem ko korenine kopljemo le pozno jeseni ali spomladi, še preden rastlina odžene. Če smo se odločili, da bomo nabrali liste, porežemo vso rastlino in jo posušimo, šele nato ločimo liste od stebel. Te uporabljamo predvsem za čaje in tinkture, pa tudi v kulinariki.
Uporabna za biovrtnarjenje
Nikar ne pozabimo, da je kopriva izjemno dobrodošla pri vrtičkarjih. Če se srečujete z listnatimi ušmi, ki so se pojavile na solati in papriki, pripravite domače škropivo: naberite dober šopek kopriv in jih za 24 ur položite v večjo posodo ter prelijte z deset litri vode. S tekočino nato poškropite prizadete rastline. Če želite naravno gnojilo, pa koprive pustite stati dodatnih šest dni, oziroma dokler se na površini ne nehajo nabirati pene. Tekočino nato precedite in v razmerju 1:5 uporabljajte za zalivanje vrtnih pridelkov.
Ali ste vedeli?
Iz kopriv si lahko pripravimo tudi svež sok, ki je koristen predvsem takrat, kadar nas muči utrujenost. Sicer je odlična pomoč tudi pri zniževanju krvnega sladkorja, a se v tem primeru raje posvetujte z zdravnikom. Pripravimo ga tako, da rastline za 12 ur namočimo v majhni količini vode. Sok nato pridobimo s sočenjem v posebnem stroju ali stiskanjem. Pijemo po en kozarec soka na dan.
