Kot zanimivost lahko povemo, da so posušene rastline nekoč namakali v smoli in si z njimi svetili. Tako naj bi rastlina tudi dobila ime lučnik ali papeževa sveča. Sicer so ga uporabljali tudi za barvanje, nepogrešljiv pa je bil in je še vedno v ljudski medicini.
Lepljivi rumeni cvetovi
Lučnik zacveti julija in se bohoti vse do konca septembra. Sveži cvetovi imajo neprijeten, skoraj smrdeč vonj, a pravilno nabrani in posušeni dišijo po medu. Uporabljamo cvetove, ki jih nabiramo ob jutrih, ko še niso povsem razprti. Sušimo jih na zračnem in toplem mestu, a ne na soncu. Če za to nimamo primernega kotička, jih lahko sušimo pri najnižji temperaturi v pečici. Takoj, ko so cvetovi suhi, jih zapremo v steklen kozarec in zapremo, saj radi vpijajo vlago in počrnijo, tako pa tudi izgubijo zdravilno moč.
Proti prehladu in trebušnim težavam
Lučnik uporabljamo predvsem v času prehladov, saj vsebuje snovi, ki raztapljajo sluzi na dihalih. Čaj pripravimo iz žličke posušenih cvetov, prelijemo jih z vročo vodo. Pustimo deset minut, nato pa odcedimo. Na dan popijemo do dve skodelici čaja. Ta pomaga pozdraviti vse oblike kašlja, vključno z oslovskim, koristen pa je tudi pri zdravljenju bronhitisa in milejših oblik astme. Uporaben je pri težavah s prebavili, saj pomaga lajšati bolečine, ki nastanejo zaradi prebavnih motenj, in preprečuje vnetja.
Odvaja in hkrati zavira drisko
Za lajšanje prebavnih težav so poleg cvetov uporabni tudi drugi deli rastline. Če želimo pripraviti odvajalno sredstvo, si pomagamo z listi in cvetovi. Liste tako kot cvetove prej dobro posušimo, nato pa narežemo ali zdrobimo na drobne koščke ter shranimo v steklen kozarček s pokrovom. Uživamo čaj, pripravljen iz žličke cvetov in listov, prelitih z vročo vodo. Če imamo težave z drisko, uporabimo korenino. Posušeno korenino skuhamo v rdečem vinu in pripravek uživamo po požirkih do dve skodelici na dan.
