Rakitovec ali pasji trn ni redkost, srečamo ga lahko povsod po svetu. Res pa je, da ga pri nas precej slabo poznamo, in namesto da bi mu pripisovali zdravilne lastnosti, otroke pogosto svarimo pred njegovo nevarnostjo, kar je povsem nepotrebno.
Spoznajmo ga
Prepoznamo ga po dolgih, ozkih, na zgornji strani srebrnkastih listih. V pomladnih mesecih razveseli z majhnimi svetlo rumenimi do zelenimi cvetovi brez vonja. Iz njih se nato na ženskih rastlinah razvijejo oranžni jagodasti plodovi. Paziti moramo, da sadimo tako ženske kot moške predstavnike, saj je rastlina dvodomna in se sicer plodovi ne bi razvili. Sadimo ga na peščena tla, z obilico sonca. Plodove obiramo septembra, tik preden povsem dozorijo, saj je v tem času količina vitamina C v njih najvišja, medtem ko je količina maslene kisline najmanjša. Maslena kislina namreč preveč zrelim jagodam daje neprijeten, nekoliko trpek in grenak okus.
Pripravimo sok, bogat z vitaminom C
Kot že omenjeno, so plodovi rakitovca bogat vir vitamina C, saj ga vsebujejo kar desetkrat več kot limone. Iz stisnjenih jagod lahko pripravimo sok, ki ga uživamo svežega ali pa ga pripravimo kot sirup. Sirup je bogat še s flavonoidi, betakarotenom in vitaminom E. V semenih pa najdemo tudi olje, bogato z linolensko in alfa linolensko kislino, ki pomagata pri težavah z izčrpanostjo.
Nahranimo suho kožo
Olje, ki ga lahko pridelamo tudi sami iz semen ali sadne pulpe, je zelo cenjeno za nego suhe kože. Uporabljajo ga tudi za celjenje ran in ureznin, pomirja od sonca razdraženo kožo, pomaga pa tudi pri opeklinah. Oljni pripravek, ki ga izdelamo s stiskanjem, nanesemo do dvakrat dnevno na prizadeto mesto, nežno vtiramo in povijemo. Strokovnjaki so ugotovili tudi, da so semena in mesnati deli koristni pri želodčnih razjedah. Zato jih priporočajo predvsem pri težavah v zgornjem delu trebuha. Olje deluje protivnetno in protibakterijsko. Z raziskavami so potrdili, da olje ščiti jetra pred škodljivimi snovmi, preprečevalo pa naj bi tudi nastanek krvnih strdkov.
