Srčno-žilne bolezni so poglavitni vzrok smrti po vsem svetu. V Evropi je odstotek smrti še posebej visok (45 %), kar v številkah znese skoraj 4 milijone ljudi na leto. VTE je na tretjem mestu med vzroki smrti, povezanimi s SŽB, takoj za miokardnim infarktom in kapjo.
Pomemben dosežek je uspel znanstvenemu konzorciju pod vodstvom prof. dr. Igorja Križaja z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta Jožef Stefan. Odkritje daje lep obet za nov način zdravljenja venske tromboze, kar dokazuje tudi objava v eni najuglednejših znanstveni revij s področja, Thrombosis and Haemostasis.
Tromboza je življenjsko nevarna bolezen, pri kateri pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap kot venskposledica arterijske tromboze sta v javnosti dokaj dobro poznana, kar pa ne velja za posledice venske tromboze.
Patološki proces, ki privede do venske tromboze, imenujemo venska trombembolija (VTE). VTE je glavni vzrok nastanka dveh resnih srčno-žilnih bolezni, tromboze globokih ven (strdek zamaši krvni pretok v veni) in pljučne embolije (strdek se z mesta nastanka v veni premakne in zamaši pljučno arterijo).
Težava pri VTE je pomanjkljiva terapija, ki izpostavlja paciente visoki verjetnosti za resno krvavitev. Poenostavljeno rečeno, aktualna zdravila, ki jih uporabljamo za preprečevanje strjevanja krvi v venah, učinkovito preprečujejo tudi strjevanje krvi v primeru poškodbe krvožilnega sistema. Zato je raziskovalni cilj številnih skupin po svetu razvoj učinkovin, ki bi učinkovito, a usmerjeno, zavirale zgolj strjevanje krvi v venah.
Znanstveni konzorcij pod vodstvom Križaja je na zelo dobri poti, da jim to uspe. Iz strupa modrasa so namreč izolirali beljakovino z antikoagulantnim delovanjem, ki sodi v strukturno popolnoma novo skupino zaviralcev strjevanja krvi. Natančno so preučili molekularni način delovanja te molekule in ugotovili, da deluje predvsem v delu poti strjevanja krvi, ki je pomemben pri VTE (intrinsična pot strjevanja). S pomočjo molekularnega modeliranja so izdelali prostorski model strukture kompleksa med modrasovo beljakovino in njeno tarčo v krvi. Tako so podali osnovo za racionalno načrtovanje antikoagulantnih učinkovin nove generacije z usmerjenim delovanjem na intrinsično pot strjevanja krvi, ki bodo varno zdravile vensko trombembolijo.
Na pomembnost odkritja kaže takojšnja visoka odmevnost dosežka; med drugimi ga je v oktobrski številki v rubriki »Drugs and Therapies« posebej izpostavil tudi ameriški časopis Gene Therapy Weekly iz Atlante.
