Po jedeh iz kislega zelja radi posežemo predvsem v zimskih dneh, ko sveže zelenjave ni več mogoče uporabljati. Zelje nas oskrbi s številnimi hranljivimi snovmi, poleg tega je izjemno okusno in uporabno že kot samostojen obrok. Mnogi si ga kot hitro malico privoščijo odcejenega, prelitega z nekaj bučnega olja, s kosom kruha. Drugi ga imajo radi v solati, v okusnih enolončnicah in drugih jedeh, poznanih že iz loncev naših babic.
Pripravimo ga sami
Za pripravo kislega zelja ne potrebujemo posebnih znanj in veščin. Edino, kar bi nam zares olajšalo delo, je rezalnica, ki jo skoraj zagotovo najdemo pri starih starših. Če je nimajo, pa jo poiščimo pri katerem od suhorobarjev. Za pripravo kislega zelja potrebujemo večjo in višjo posodo, ki zdrži vsaj do 30 litrov, nekaj lesenih deščic, ki jih uporabimo kot pokrov, in velik težek kamen, od sestavin pa sol, celi poper in celo kumino. Zelje očistimo. Prerežemo na pol in odstranimo trdo steblo, nato ga naribamo. Ko naredimo plast, debelo približno tri prste, zelje osolimo, dodamo nekaj zrn popra in kumine ter potlačimo, da se začne izločati voda. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo zelja. Zadnja plast naj bo samo zelje, brez začimb, ki ga dobro potlačimo. Lonec postavimo na hladno, čezenj položimo čiste lesene deščice, s katerimi oblikujemo pokrov, in obtežimo s kamnom. Pustimo fermentirati od štiri do šest tednov. Vmes večkrat odcedimo vodo.
Kakšni so učinki?
Zdaj, ko smo zelje pripravili, pa povejmo še, kako zdravilno je. Kislo zelje je polno vitamina C, rudnin, mineralov in vlaknin. Z njegovim uživanjem bomo spodbudili procese čiščenja prebavil in izboljšali presnovo. Zaradi vsebnosti vitaminov B-kompleksa se nam bo izboljšala črevesna flora, s tem pa se bo okrepil tudi imunski sistem.
