TESNOBA
Številni bolniki s kronično bolečino so ravno zaradi nje pretirano zaskrbljeni oziroma anksiozni, nekateri se celo zaprejo vase. Po drugi strani pa lahko prav pretirane skrbi povzročijo bolečino.
SAMOZDRAVLJENJE
Previdno z jemanjem protibolečinskih zdravil, saj povzročajo tudi stranske učinke in odvisnost. Vsekakor smemo paracetamol in vsa nesteroidna protivnetna zdravila jemati le kratek čas.
PROTIBOLEČINSKE AMBULANTE
V teh ambulantah, ki so v vseh splošnih bolnišnicah, zdravniki, glede na stopnjo kronične bolečine, najbolje svetujejo o celovitem zdravljenju.
Nenadna bolečina, ki traja le kratek čas, običajno razkriva tudi njen vzrok in je sorazmerna s stopnjo poškodbe. Mine, ko je vzrok zanjo odstranjen, in se odlično odziva na zdravljenje s protibolečinskimi zdravili. Seveda je treba v isti sapi zdraviti ali se izogibati tudi vzrokom bolečine, denimo sprožiteljem migrene. Iznenada nas kaj zaboli tudi zaradi hujšega čustvenega pretresa, kar pogosto, denimo pri fibromialgiji, preide v kronično bolečino. Da je takšne narave, vemo ravno po tem, da ostaja, tudi ko osnovni vzrok bolezni ali poškodbe izgine.
OKVARA ŽIVČEVJA
Posebna vrsta bolečine je nevropatska bolečina, in sicer zaradi poškodbe ali okvare živcev. Čutimo ostro, pekočo bolečino oziroma električne sunke, ki so lahko boleči že na dotik, včasih pa čutimo kar omrtvičenost ali mravljinčenje prizadetega predela. Takšna bolečina pogosto nastane pri poškodbi ali operaciji, živce pa prav tako lahko okvari sladkorna bolezen oziroma virus herpes zoster. Pri takšni bolečini protivnetna zdravila niso učinkovita, zanjo pa je značilno, da je tako huda, da niti spati ne moremo. Nujno je, da se začnemo zdraviti z antidepresivi in antiepileptiki oziroma z blokado centralnega in perifernega živčevja, ko dovajamo zdravila v bližino razbolelega živčevja.
RAK RAZMEJUJE BOLEČINO
Kronično bolečino mnogo zdravnikov deli na tisto, ki jo povzroča rak, in tisto, ki ni posledica raka. Slednja je dolgotrajna in se ne odziva na protibolečinska zdravila, zato je v medicini ena največjih ugank. In vendar zdravniki poudarjajo, da je ob vsaki vrsti bolečine najbolje upočasniti korak in dobro razmisliti, kaj nam ne da miru, tako psihično kot telesno. Če si prisluhnemo in zadostimo vsem čustvenim in telesnim potrebam, bodisi potrebi po varnosti in sprejetosti bodisi potrebi po več gibanja, bolečina pogosto preneha kar sama od sebe. Tako zelo sta povezana duša in telo.