Na staranje vplivajo fiziološki dejavniki. Poznamo pa tudi fotostaranje, na katero vplivajo okoljski dejavniki, in tu imamo lahko pomembno vlogo. Tako kot vsi organi je tudi koža podvržena različnim biološkim procesom, ki se kažejo kot postopno slabšanje fizioloških funkcij, kar zmanjšuje sposobnost vzdrževanja ravnovesja in povečuje občutljivost za spremembe. Na tovrstne spremembe vplivajo še številni zunanji dejavniki, na primer nezdrav življenjski slog (kajenje, preveč alkohola, premalo spanca), najbolj vidne znake staranja pa povzroča kronično izpostavljanje UV-sevanju.
KOŽA IN PREHRANA
Ko govorimo o vplivu na kožo, se moramo dotakniti tudi načina prehranjevanja. Če v telo ne vnesemo dovolj aminokislin, ki gradijo elastin in kolagen, se ti ključni strukturni beljakovini v usnjici ne moreta tvoriti oziroma obnavljati, prav tako se na primer kolagen ne more tvoriti ob pomanjkanju vitamina C. To se pozna na kakovosti usnjice in s tem na stanju kože kot celote. S prehrano vnašamo tudi različne zaščitne snovi, na primer antioksidante, ki zmanjšujejo spremembe v koži, ki so posledica tvorbe prostih radikalov (tako zaradi UV-žarkov kot zaradi drugih dejavnikov).
RAZLIČNI TIPI
Ponovimo že večkrat povedano zgodbo o tipih kože, ker praksa kaže, da je le ne poznajo vsi. Največkrat govorimo o suhem, normalnem, mastnem, občutljivem in mešanem tipu kože. Sicer obstajajo številne razvrstitve, po katerih razvrščamo kožo glede na različne značilnosti. Ena od pogosto uporabljanih in morda manj znanih je tudi Fitzpatrickova klasifikacija fototipov kože. Ta loči šest fototipov glede na odziv kože ob izpostavljanju UV-žarkom. Glede na to, kakšen fototip kože imamo, izbiramo tudi ustrezna zaščitna sredstva, ki jih uporabljamo ob daljšem izpostavljanju UV-žarkom.
