Nepravilna higiena lahko pripelje do nastanka ušesnih čepkov in vnetja ušesa. Uho je z evstahijevo cevjo povezano z žrelom in s tem tudi z nosno votlino. To pomeni, da se vnetja žrela in nosu, ki ga povzroči običajen prehlad, lahko prek evstahijeve cevi razširijo tudi v srednje uho. Za ohranitev zdravih ušes zato najbolje poskrbimo z zdravim življenjskim slogom, saj si s tem zagotovimo ustrezno imunsko odpornost in se tako ubranimo pred prehladom. Priporočljiva je tudi uporaba fiziološke raztopine, s katero nosno sluznico še temeljiteje, vendar nežno očistimo in povečamo njeno vlažnost.
Higiena sluhovoda
Če vnetje ne izzveni v nekaj dneh, moramo obiskati zdravnika. Če so povzročiteljice bakterije, bo treba jemati antibiotik, glivične okužbe pa zdravijo protiglivična zdravila.
Vatirane paličice niso dobra izbira za čiščenje uhlja in vhoda v sluhovod, z nepravilno uporabo namreč lahko poškodujemo bobnič, še posebno pri otrocih, ali povzročimo nastanek čepa in ušesnega masla, saj z njimi maslo porivamo globlje proti bobniču, kjer se nabira in strdi. Ušesno maslo samo po sebi sploh ni umazanija, zato ga ni treba odstranjevati iz sluhovoda. Njegova vloga je prav nasprotna, saj kožo sluhovoda ščiti pred izsušitvijo in pomaga odstranjevati nečistoče z njene površine. Povsem dovolj je, če ga odstranimo z vhoda v sluhovod, kamor pripotuje iz notranjosti in s seboj prinese nečistoče, to pa lahko storimo kar s koncem vlažne brisače, denimo po prhanju.
Najpogostejše težave z ušesi
1. Ušesni čep: k njemu smo nagnjeni, če imamo ozek sluhovod ali če nosimo slušni aparat. Znaki, po katerih prepoznamo nabiranje ušesnega masla v zunanjem sluhovodu, so šumenje in bolečine v ušesih, občutek zamašenosti ušesa, neprijetno odmevanje lastnega glasu, postopna ali nenadna delna izguba sluha in vrtoglavica. 2. Vnetja: vname se lahko katerikoli del ušesa. Pri odraslih se največkrat vname zunanje, pri otrocih pa srednje uho. Če je koža, ki obdaja sluhovoda, zdrava, nas ščiti pred okužbami z mikrobi. Če pa je zaradi škodljivih dejavnikov ranljiva, denimo zaradi drobnih poškodb, izsušenosti ali razdraženosti, jo mikrobi lažje napadejo. Kdor je veliko v vodi oziroma trenira plavanje, ima lahko slabšo obrambo kože v sluhovodu.
