Novice Svet24

Osebni arhiv

Slednja miselnost se je oprijela skoraj vseh področij, ki determinirajo naš vsakdan, kot so prehrana, medosebni odnosi, telesne aktivnosti in osebnostna rast. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj s seboj prinaša nenehno sledenje zdravemu načinu življenja? Ali obstaja meja, ko zdrav življenjski slog preide v patološkega?

Do negativnega preboja je prišlo ravno na področju motenj hranjenja. Motnje hranjenja danes predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem. Opredelimo jih kot čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja ter predstavljajo zunanji izraz globoke čustvene in duševne vznemirjenosti ter nesprejemanja samega sebe in lastnega telesa, ki je v današnji družbi postalo eno središčnih orodij samopodobe, če ne celo identitete posameznika. V literaturi lahko pogosto zasledimo motnje hranjenja, kot so anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, manj pa se piše o sodobni motnji, imenovani ortoreksijia nevroza.

Kaj je Ortoreksija nervosa?

Leta 1997 je Steven Bratman odkril novo disfunkcionalno obliko prehranjevanja in ji nadel ime Ortoreksija nervosa. Ime izhaja iz grških besed »ortho«, ki pomeni pravilen, in »orexis«, ki pomeni tek oziroma v dobesednem prevodu »pravi tek«. Danes ortoreksijo poznamo kot motnjo, povezano z obsedenostjo z zdravo in čisto prehrano.

Ortoreksija zaznamuje značilno uživanje zdrave in čiste hrane z namenom ohranjati zdravje in biti zdrav. V mnogih primerih si posamezniki, ki so nagnjeni k motnji, delijo enaka prepričanja, in sicer, da jim bo zgolj »čista«, biološko neoporečna in zdrava prehrana omogočila zdravega duha in čistost. Njihova motivacija ni usmerjena v izgubo teže, kot pri drugih motnjah hranjenja, temveč v doseganje občutka popolnosti in čistosti, zato se v odnosu do drugih počutijo superiorne. Posamezniki, ki kažejo nagnjenost k ortoreksiji nervosi, v povprečju sledijo prehranjevalnim vzorcem, ki so v skladu z določeno teorijo oz. s filozofijo. Bolj kot so diete restriktivne in zapletene, tem bolj pritegnejo posameznika.

Psihologi in psihiatri so mnenja, da lahko ortoreksijo obravnavamo kot psihološko motnjo, saj povzroča posledice na fizičnem (strogi režimi diet), psihološkem in socialnem (socialna izolacija) področju. Prav tako se pogosto pojavlja kot spremljajoča in sočasna motnja v povezavi z drugimi psihiatričnimi obolenji, kot so anoreksija, obsesivno-kompulzivna motnja, osebnostne motnje …

Kateri so najpogostejši znaki obolenja z ortoreksijo?

Prehranska industrija znake opredeljuje kot obsesivni poudarek zdrave prehrane, zaznamovan čustveni distres v odnosu do hrane, ki je zaznana kot nezdrava; izguba teže, kar je del vidika idealnega zdravega videza in ne del primarnega cilja. Takšne osebe se nenehno spopadajo z miselno preokupacijo glede diet, izbire pravilne hrane, ki lahko vključuje tudi visoko koncentrirana prehranska dopolnila, ter intenzivne telesne vadbe. V kolikor se prehranska pravila prekršijo, se pri osebah lahko pojavi strah pred boleznijo ter občutek osebne nečistosti in negativne čustvene senzacije, kar pa spremljata anksioznost in sram. Tak način prehranjevanja lahko vključuje tudi eliminacijo celotnih živilskih skupin z namenom razčiščevanja oziroma detoksikacije. Takšno stopnjevanje privede do podhranjenosti in preostalih zdravstvenih problemov. Čustveni distres se lahko izrazi tudi v socialnem umiku in slabšanju kvalitete medosebnih odnosov.

Ali lahko zbolim za ortoreksijo?

Pojavnost motenj hranjenja je pogojena z različnimi dejavniki, kot so biološko - genetski dejavniki, socialni dejavniki ter psihološki in razvojni procesi. Ti se med seboj prepletajo in tvorijo kompleksno sliko problematike. Današnji avtorji krivdo za razvoj ortoreskije nervose v največji meri pripisujejo družbenim dejavnikom. Sociološki interes za prehranjevanje se je pričel konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve knjige in razprave o telesu. Danes pa lahko naletimo na družbeno obsesijo idealiziranja suhosti in poudarjanja nadzora nad telesno težo, ki pomembno oblikujeta današnjo samopodobo in družbeni uspeh. Seveda se razume, da breme slednjega nosijo predvsem ženske. Motnje hranjenja so mogočen in naraščajoč problem družbe današnjega sveta, saj se pojavljajo kot temen odsev družbenih idealov in pričakovanj. Današnja predstava modernega posameznika je biti lep, mlad, vitek in urejen, povrhu pa se od posameznikov pričakujejo še ambicioznost, dinamičnost, tekmovalnost … Takšni ideali imajo vpliv predvsem na mladostnike, ki so v iskanju lastne identitete. Motnje hranjenja so ena izmed posledic neustreznega razvoja identitete in se kažejo v občutku nezadostnosti. Odražajo stisko, ki je posledica dogajanj v času, v katerem živimo in v katerem so vrednote usmerjene v zunanje, vidno in telesno. Motnje hranjenja lahko razumemo kot nezmožnost spoprijemanja z velikimi zahtevami današnjega časa, saj postajamo vse bolj ranljivi.

Profimedia

Bratman, ki je uvrstil obsedenost z zdravo prehrano na seznam motenj prehranjevanja, je sestavil tudi krajši test za lažje odkrivanje prisotnosti obolenja.

1. Ali razmišljate o zdravi prehrani več kot 3 ure na dan?
2. Ali načrtujete obroke za več dni vnaprej?
3. Ali je prehranska vrednost obroka za vas pomembnejša od uživanja v hrani?
4. Ali se vam je ob ukvarjanju s kakovostjo prehrane zmanjšala kakovost življenja?
5. Ali postajate vse bolj strogi pri izbiranju kakovostne hrane, ki jo uživate?
6. Se počutite samozavestnejši, kadar jeste zdravo hrano?
7. Ste se zaradi zdrave prehrane odrekli hrani, v kateri ste nekoč uživali?
8. Ali se zaradi svojega načina prehranjevanja umikate iz kroga družine ali družbe?
9. Ali se počutite krive, če jeste hrano, ki ni del vaših pravil prehranjevanja?
10. Ali vas uživanje zdrave prehrane pomirja in vam omogoča nadzor nad samim sabo?

V kolikor ste na 4 ali več postavk odgovorili pritrdilno, se verjetno spopadate s posameznimi težavami, ki so značilne za ortoreksino nevroso.

Kako poteka zdravljenje?

Motnje hranjenja so ena izmed najbolj trdovratnih človekovih bolezni, saj se v problematiko hranjenja vključujejo zapleteni in težko rešljivi konflikti, ki jih dokončno ne more razplesti zgolj svetovanje o zdravi prehrani. To potrjuje že dejstvo, da je prehranjevanje posredno in neposredno povezano s simboliko pomembnih človeških tem, ki oblikujejo našo eksistenco: jemanje in dajanje, odklanjanje in sprejemanje, podoba o sebi, tesnoba, ugodje, odvisnost, druženje in osamljenost.

Ker je motnja hranjenja 24-urna preokupacija, polna občutkov krivde, sramu in širše disfunkcionalnosti, posameznik slej kot prej uvidi, da ne more živeti na takšen način, in poišče strokovno pomoč. Za uspešno zdravljenje je pomemben en pogoj: lastna motivacija, ki vključuje željo po spremembi in željo po zdravljenju. Povrh vsega je treba izvajati redne ambulantne pogovore in na ta način osebe motivirati za nadaljnje intenzivno zdravljenje, ki mora biti usmerjeno predvsem v posameznikovo življenje in motnjo, s katero se spopada.

Sicer pa je najustreznejše tisto zdravljenje, ki ne odpravlja le simptomov motenj hranjenja, temveč upošteva tudi vzroke za nastanek motnje. Zdravljenje je uspešno, ko spet začnemo živeti v svojih telesih, ne da bi preveč razmišljali o tem, kakšna morajo biti, da morajo biti prava, in tem, kaj naj še pojemo, da nam ni treba odkriti, kaj bi si v tistem hipu zares želeli.