Gre za enega od zelo posebnih sodnih primerov, kajti na predobravnavnem naroku je obtoženi krivdo priznal, na naroku za izrek kazenske sankcije pa je obrnil ploščo in povedal, da sploh ne ve, kako je prišlo do streljanja. Sodnik Boštjan Kovič je takrat dejal, da priznanja krivde vsebinsko ne morejo sprejeti, in dodal, da sledi sojenje.
Ona imela pištolo v modrcu
Včeraj so najprej zaslišali obtoženega, takoj za njim tudi Šarkezijevo. Javnost, ki je spremljala obravnavo, je lahko slišala dve popolnoma različni zgodbi. Kovačič je trdil, da mu je Saša v avtomobilu priznala, da ga je varala z drugim. »Pri sebi je imela pištolo, potegnila jo je iz modrca in mi jo vrgla na kolena. Ne vem, kaj se je potem dogajalo. Hočem samo nižjo kazen, ker imam odprtih še nekaj postopkov in ne bi bil rad dolgo v zaporu. Priznam, da sem to naredil, samo spomnim se ne, kako je do tega prišlo,« je povedal Kovačič.
V preiskavi povedal drugače
Ko ga je tožilka Nada Črnugelj spomnila, da je v preiskavi povedal drugačno zgodbo, češ da je Saša iz avta stekla s pištolo v rokah, je odgovoril, da ne ve, kje je bila pištola. Med drugim je dejal, da je Šarkezijeva že večkrat streljala z orožjem in da je celo na svojem facebook profilu objavila fotografijo, na kateri je imela v rokah kalašnikov. »Njeni starši imajo dosti orožja,« je še omenil in na vprašanje, ali je kdaj tepel Sašo ali grozil njenim staršem, odgovoril, da nikoli. »Sašo so tepli njeni starši, jaz je nisem nikoli. Tudi ko sem imel prepoved približevanja, je ona hodila k meni, ker ni zdržala doma. Imel sem orožje, a to je bilo od njenih staršev.«
»Tepel me je ves čas«
Šarkezijeva je govorila povsem drugače. Dejala je, da jo je Amadej tepel ves čas, tudi tistega dne, ko jo je ustrelil. Zjutraj sta po njenih besedah imela obiske. Ko so odšli, sta se odpeljala k njegovi babici. Tepel naj bi jo tudi v avtu. »Ustavila sva se in šla ven. Tam je bil njegov stric Henčko, ki se je ravno odpravljal, in v tistem mi je Amadej rekel, da greva domov, da me bo ubil. Dal mi je klofuto. On se je usedel v avto, jaz pa sem odprla vrata, potem sem se obrnila in začela teči. Slišala sem strel. Ne vem, zakaj me je ustrelil, tako kot ne vem, zakaj me je tepel. On me je maltretiral, tepel in nazadnje še ustrelil.«
Priči opazovali dogajanje
Prva priča je bil Amadejev stric Iztok Vodopivec - Henčko. Ni se dolgo zadržal v sodni dvorani, saj je izkoristil pravico, da mu zoper sorodnika ni treba pričati.
Zaslišali so dve priči, Sandija Brajdiča - Oneka in njegovega sina Valerija Brajdiča iz Žabjaka. K Brajdičem se je Saša zatekla po streljanju, vse skupaj pa naj bi se dogajalo le slabih 20 metrov stran od njihove hiše. Onek je pojasnil, da sta tistega dne s sinom pri drvarnici pripravljala kotel, da bi pekli odojka, saj je tistega dne iz porodnišnice prišla njegova žena. »Nisem videl, kdo je streljal, slišal sem pet ali šest strelov in videl sem Sašo. Ena krogla je končala v neposredni bližini mojega sina, ena v našem kontejnerju. Saša je prišla k nam, posedel sem jo na enosed, ona pa je rekla, naj pokličem reševalce.« Valerij Brajdič je vedel več podrobnosti, saj naj bi spremljal dogajanje okoli avtomobila. »Amadej se je usedel v avto, ona pa napol, nato je začela bežati, on je potegnil pištolo in streljal. Saša je tekla k naši hiši. Mojemu očetu je rekla, da jo je ustrelil. Nisem videl, da bi imela Saša pištolo. Gledal sem z razdalje 17, 18 metrov. Ustrašil sem se, da bi tudi mene kaj zadelo.«
