Koprivnikar pravi, da bodo vladi predlagali, da se odzovejo na način, ki ne bo ustvarjal dodatnih anomalij, in da gredo v pogajanja v tistih delih, kjer so ta upravičena, recimo zaradi primerjav z zdravniki.
Na zahteve sindikatov, ki so absolutno pretirane in nemogoče, pa se morajo kritično odzvati. Gre za zahteve po deset- in večodstotnih linearnih dvigih plač, česar gospodarstvo ne bo zdržalo, je v sredo pojasnil minister in dodal, da bi z uresničitvijo vseh teh zahtev dejansko potopili likvidnost države in se vrnili v gospodarsko krizo.
"Zato ne moremo ugotoviti drugače, kot da so v času, ko plače rastejo - v javnem sektorju celo hitreje kot v gospodarstvu -, te zahteve del predvolilnega pritiska na vlado, da bi izsilili neke obljube, s katerimi se bo morda kasneje morala ukvarjati neka druga vlada," je še menil.
Vlada bo sicer danes odločala, kako se bo odzvala, po Koprivnikarjevih besedah čim bolj organizirano in in enotno. Nato pa bodo videli, kako voditi sam pogajalski proces; ali bo možno pogajanja voditi skupaj za več sindikatov ali si bodo posamezni sindikati želeli, da se z njimi pogovarjajo ločeno. V vsakem primeru pa, je poudaril, je treba skrbeti za usklajenost dogovarjanja z različnimi sindikati.
Prva stavka je napovedana za 24. januarja. Zanjo se je opredelilo 17 sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Policisti, ki so jim že leta 2016 povišali plače, so stavko napovedali za 12. februarja, sindikata, ki zastopata zaposlene v zdravstveni negi in socialnem varstvu, za dan kasneje. Šolski sindikat Sviz pa je stavko napovedal za 14. februar.
