Takojšnje ukrepanje oziroma prepoznavanje znakov možganske kapi je ključnega pomena – lahko reši življenje, kar poudarja tudi Društvo za srce. To je sprožilo kampanjo GROM, prek katere javnost ozavešča o kapi. Poudarjajo, da kap lahko nakazujejo prizadetost govora, nezmožnost premikanja rok in obrazna mimika.
Ta nenaden zdravstveni dogodek je prizadel tudi 77-letno Ani iz Portoroža in ji močno zaznamoval življenje. Leta 2013 je doživela prvo, oktobra 2016 pa jo je prizadela nova, še močnejša kap. »To so minute, ki tvoje življenje spremenijo za zmeraj. Zgodi se lahko med delom, počitkom ali sprehodom. Kap je kot nezaželen in nenapovedan gost, ki je mene obiskal dvakrat,« svoj pogled nanjo opiše upokojenka.
Ujetnica telesa
GROM je pomembna kampanja, saj laike seznanja s tem, kako naj prepoznajo možgansko kap in kako lahko tistemu, ki jo je doživel, pomagajo. Zaradi bolj ozaveščene javnosti je smrtnost ob kapi nižja.
»Sem trmasta kozoroginja, zato sem še tu. Sicer pa brez strokovne pomoči zdravnikov in podpore moje družine zagotovo ne bi preživela. Postopek zdravljenja in rehabilitacije je bil počasen ter boleč. Zdi se kot novo rojstvo, ko se spet učiš hoditi, jesti in dojemati svet,« se izpove bolnica, ki ji je kap poslabšala stanje še nekaterih drugih bolezni, ki so prišle z jesenjo življenja. Ani pove, da ima sicer srečo, da čuti celo telo, čeprav potrebuje pomoč pri negi in ostalih opravilih. Težje tudi hodi in izredno slabo vidi.
»Psihično je to neverjetna preizkušnja. Pride dan, ko si ujet v lastnem telesu, polnem bolečin. Vendar sveta in stanja, v katerem sem, ne morem spremeniti. To je moja usoda. Najbolj mi je žal, da ne morem več kuhati, saj sem bila kuharica in sem ta poklic opravljala z vsem srcem in voljo,« žalost izlije sogovornica.
Kap ne izbira
Kateri so dejavniki tveganja?
Genske predispozicije, previsok krvni tlak, holesterol, krvni sladkor, kajenje, prekomerno pitje alkohola, telesna, psihična in socialna neaktivnost.
Kot nam pojasni nevrolog Splošne bolnišnice Izola Anton Grad, lahko kap prizadene tako štiriletnika kot starostnika. »Nedvomno je kap zaradi ateroskleroze kot glavnega dejavnika tveganja bolezen starejših, tistih nad 60 let. Sicer bo z vse daljšo življenjsko dobo tudi več kapi,« pravi sogovornik.
Doda, da več kapi beležijo na severovzhodu kot na zahodu Slovenije, zaznati pa je tudi povečanje števila ukrepov, ki bi zmanjšali smrtnost oziroma predvsem invalidnost: »S starostjo in boljšim zgodnjim zdravljenjem, ko preživijo tudi tisti, ki so pred leti umirali, je invalidnost po kapi povprečno večja. Nekako velja, da v 20 odstotkih primerov nastopi smrt, 10 odstotkov bolnikov je po kapi popolnoma samostojnih, ostali pa ostanejo invalidni.« Najpogostejša, kot še razlaga, je ishemična možganska kap, ki je posledica zapore ene od možganskih arterij bodisi zaradi strdka, ki je nastal na mestu samem, ali pogosteje, ko ga tok krvi v možgane odnese iz srca ali vratne arterije.
O rehabilitaciji
Kakšno bo stanje bolnika po kapi, ne ve nihče. Doktor Grad nam opiše: »Po zdravljenju gre večina bolnikov v zdravilišče, praviloma mlajši so sprejeti v URI Soča, hudo prizadeti pa v dom upokojencev ali domačo oskrbo z asistenco. Žal ni vseživljenjske rehabilitacije oziroma morebitnih organiziranih prevozov v enote, s čimer bi lahko razbremenili svojce. Prizadeti so prepuščeni sami sebi oziroma bližnjim. Vzpostavljena je mreža fizikalne rehabilitacije, krvavo pa nam primanjkuje logopedov in kliničnih psihologov. Ti so samo v treh večjih centrih in so preobremenjeni. To je huda pomanjkljivost,« izpostavi ob koncu.
