Antibiotiki so pomembna zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb, denimo s streptokoki povzročene angine, bakterijskega meningitisa, z bakterijami povzročene pljučnice in številne druge. Bakterije lahko sčasoma postanejo odporne proti antibiotikom, vse večja odpornost bakterij proti antibiotikom pa predstavlja enega od največjih zdravstvenih problemov današnjega časa. To ni le težava Slovenije ali Evrope, temveč gre za pojav globalnih razsežnosti.
Vsako leto 18. novembra obeležujemo Evropski dan antibiotikov.
Odpornost na antibiotike je pravzaprav bakterijska rezistenca, ki nastane, ko antibiotik na določeno bakterijo ne učinkuje. Do pojava bakterijske rezistence največkrat pride, kadar prepogosto uporabljamo določen antibiotik. Problematika je pereča, saj s pretirano rabo vse več antibiotikov izgublja učinkovitost, hkrati pa se pojavljajo super bakterije, na katere obstoječi antibiotiki nimajo učinka.
Pozitivne učinke antibiotikov lahko ohranimo le z njihovo odgovorno uporabo. To pomeni, strogo pod nadzorom zdravnika, ter z doslednim upoštevanjem predpisanega režima jemanja antibiotikov.
Antibiotiki širokega spektra ne delujejo le na tisto bakterijo, ki povzroča okužbo, pač pa tudi na druge bakterije, ki so prisotne v telesu, zato je njihova uporaba primerna za hude okužbe, kjer ne izoliramo povzročitelja bolezni, saj njihova prekomerna uporaba povečuje tveganje za odpornost bakterij.
V lekarnah posebna brošura
Lekarniška zbornica Slovenije je izdala priporočila in nasvete, ki veljajo za antibiotike in tudi druge protimikrobne učinkovine s protibakterijskim delovanjem, v posebni brošuri z vsemi nujnimi vprašanji in informacijami o antibiotikih, ki bo na voljo v vseh lekarnah po Sloveniji, kamor vabijo tudi vse, ki bi želeli več izvedeti o pravilni uporabi antibiotikov, pa tudi sicer bodo Evropski dan antibiotikov s posebnimi aktivnostmi obeležili v lekarnah po vsej Sloveniji.
Zbolel sem. Potrebujem antibiotik?!
Antibiotiki so namenjeni le za zdravljenje bakterijskih okužb, medtem ko so pri virusnih okužbah povsem neučinkoviti. Kar 80 % primerov okužb nosne votline, ušes, žrela in pljuč namreč povzročajo virusi in ne bakterije. Žal pa lekarniški farmacevti prevečkrat ugotavljajo, da veliko ljudi antibiotike uživa že, ko se jih lotita prehlad ali gripa, jih muči kašelj, čutijo bolečine v žrelu ali ušesih, ali imajo visoko temperaturo, ki jo želijo znižati.
Nekateri gredo še dlje, kljub temu, da so ta zdravila na voljo le na recept, in antibiotike jemljejo za povečanje odpornosti. Nevede pa si na ta način dolgoročno povečujejo le verjetnost, da antibiotiki pri njih v prihodnje ne bodo več učinkovali. Zato je ključno, da neuporabljene antibiotike po zaključku terapije odložimo med odpadna zdravila in jih ne shranjujemo ali uporabljamo za samozdravljenje, saj je takšno početje nesmiselno in lahko nevarno. Odpadna zdravila tudi ne sodijo v straniščno školjko ali med običajne gospodinjske odpadke.
Le zdravnik in farmacevt!
Ker lahko imajo različne bolezni podobne simptome, le-te različno zdravimo, zato uporaba antibiotika brez predhodnega pregleda pri zdravniku nikakor ni smotrna. Ne samo, da ni vsak antibiotik primeren za vsako bolezen, prav tako ni primeren za vsakega bolnika, saj so nekateri ljudje na določene antibiotike alergični. Zelo pomembno pri zdravljenju okužb pa je tudi ustrezno odmerjanje in čas zdravljenja, zato si z napačno rabo okrevanje podaljšujemo in hkrati tvegamo razvoj rezistence.
Več informacij o varni rabi antibiotikov lahko preberete tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Zdravnik in farmacevt sta tudi edina, ki lahko strokovno svetujeta, kadar nam zdravnik predpiše novo zdravilo ali ob sočasnem uživanju več zdravil, tudi tistih, ki smo jih kupili brez recepta. Možne so namreč neželene interakcije z drugimi zdravili, lahko pa so antibiotiki, ob sočasni uporabi antacidov ali kalcijevih nadomestkov, tudi povsem neučinkoviti. Na (ne)učinkovitost antibiotikov lahko vplivajo še različna živila, na primer mlečni izdelki ali hrana, ki vsebuje veliko kalcija, železa in cinka, pa tudi način jemanja zdravila mora biti natančen, še posebej pri odmerjanju peroralnih suspenzij, kjer je potrebna posebna pozornost. Pri otrocih je to bolj izraženo, saj zdravilo v obliki suspenzije izpljunejo. V takšnih primerih je bolje uporabiti brizgalko, s katero zdravilo počasi izpraznimo v notranji kot ličnice.
Vprašaj o svojem zdravilu
Najnovejši podatki kažejo, da se je v letu 2015 odpornost bakterij na antibiotike povečala, pri čemer se je npr. odpornost na antibiotike za zdravljenje pljučnice leta 2015 v primerjavi z letom 2012 povečala za 1,9 odstotka, so sporočili iz Evropske komisije.
Lekarniški farmacevti v okviru projekta »Vprašaj o svojem zdravilu« spodbujajo bolnike k odgovornemu ravnanju in čim boljšemu poznavanju svojih zdravil, načinov uporabe in njihovega učinkovanja. Ko bolnik bolje pozna svoja zdravila, prevzame aktivno vlogo pri zdravljenju, tako pa se tudi zmanjša možnost napačnega jemanja zdravil in s tem verjetnost zapletov zaradi zdravljenja z zdravili. Pri antibiotikih je pravilna uporaba poleg zagotavljanja varnosti in učinkovitosti zdravljenja pomembna tudi zaradi zmanjšanja razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. Svetovanje lekarniškega farmacevta glede uporabe antibiotika je še toliko bolj pomembno, saj se pri akutnem zdravljenju bolnik praviloma prvič sreča z zdravilom.
