V Sloveniji ima izbranega zobozdravnika v javni zdravstveni mreži 74 odstotkov oziroma 1.523.464 zavarovancev, kažejo podatki ZZZS. Ta številka sicer ne pove veliko o tem, koliko prebivalcev dejansko tudi obiskuje zobozdravnika, nekateri namreč pri zobozdravniku niso bili že desetletja, drugi hodijo k samoplačniškim zobozdravnikom.
Veliko število slovenskih zavarovancev ima verjetno zgolj formalno izbranega zobozdravnika, pa ga bodisi niso še spoznali, ali pa so ga videli samo enkrat. A marsikdo med njimi na srečo zobozdravnika tudi redko potrebuje in je škoda bolj ta, da nimajo rednih preventivnih pregledov, je v pogovoru pred evropskim dnevom ustnega zdravja ocenil Rok Kosem, specialist otroškega in preventivnega zobozdravstva z ljubljanske stomatološke klinike.
Razmeroma dober je pri nas dostop do zobozdravnikov za otroke in mladostnike, z izjemo nekaterih območij. Več težav je pri specialistih otroškega in preventivnega zobozdravstva, je dodal.
Ob tem je opozoril, da z obstoječimi sredstvi za zobozdravstvo v javnem sistemu ni mogoče pokriti vseh potreb prebivalstva. Tisti, ki obiskujejo samoplačniškega zobozdravnika, na nek način sistem razbremenjujejo za druge, je dodal.
Zdravstveno stanje v ustih Slovenca ni slabo, a bi lahko bilo še boljše
Stališča o tem, kakšno je ustno zdravje Slovencev, so sicer različna. Kot pravi Kosem, se je ustno zdravje v zadnjih 50 ali 60 letih izrazito izboljšalo, a gotovo bi lahko bilo še boljše.
Po nekaterih raziskavah naj bi vsak dvanajstletnik v Sloveniji imel povprečno nekaj več kot en zob in pol prizadet s kariesom, plombiran ali izdrt zaradi kariesa. Okoli tretjina dvanajstletnikov pa naj bi imela povsem neprizadeto zobovje, je v pogovoru izpostavil Kosem.
Med odraslimi pa je pogosta tudi parodontalna bolezen. Podatki, zbrani na območju Ljubljane, po njegovih besedah kažejo, da so blage oblike parodontalne bolezni prisotne skoraj pri vsakem odraslem. Polovica naj bi jih potrebovala specialistično obravnavo.
Ščetka in zobna pasta sta osnova, nitke in drugi pripomočki stvar potreb posameznika
Osnova pravilne skrbi za zobe so ustrezna ustna higiena, zobnemu in ustnemu zdravju prijazna prehrana ter uporaba flouridov, poudarja Kosem. Pomembni so tudi redni obdobni obiski pri zobozdravniku, ki posameznika usmerja in po potrebi nudi dodatno pomoč in pravočasno zdravljenje.
Kosem poudarja pomen fluorida: "Za preprečevanje in obvladovanje kariesa je nesporno največ podatkov in dokazov o učinkovitosti ustrezne ustne higiene z uporabo zobne paste s fluoridi dvakrat dnevno. Ni veliko področij medicine, kjer bi toliko raziskav dajalo tako enoznačne rezultate, kar se tega tiče."
Za ostale pripomočke, kot so na primer zobna nitka, prha, ščetke za medzobne prostore, pa Kosem pravi, da so odvisne od posebnosti posameznika. Za tiste, ki imajo tesne stike med zobmi, je boljša izbira zobna nitka, za tiste, ki imajo med zobni več prostora, pa medzobna ščetka. Že nekaj raziskav je pokazalo, da je medzobna ščetka zelo učinkovit pripomoček, ki je še toliko bolj nepogrešljiva za tiste, ki nosijo zobni aparat, je dodal Kosem.
Skrb za ustno higieno se začne s prvim zobkom, starševska pomoč nujna vsaj do prvih razredov šole
Skrb za ustno higieno se začne s prvim mlečnim zobkom. Pomembno je, da starši takoj začnejo z rednim in temeljitim čiščenjem tudi zgolj enega zobka, saj s tem vzpostavijo navado čiščenja zob. "Majhnemu otroku zobe čistijo starši. Naj bodo svojim otrokom tudi zgled," poudarja stomatolog.
Pred starostjo nekje šest let otrok še nima toliko spretnosti, vztrajnosti in temeljitosti, da bi lahko zobe pravilno in temeljito očistil sam. Kosem staršem svetuje, da otroku pomagajo pri čiščenju zob vsaj nekje do osmega leta starosti, ko imajo otroci tudi že prve stalne zobe in jih je še nekoliko bolj zahtevno bolje očistiti.
Če otroka na dudo sploh ne navadite, je manj verjetno, da bo imel težave s položajem zob, pa tudi težav z odvajanjem ne bo
Kosem se čudi zakoreninjenosti prepričanja v družbi o nujnosti dude za otroke. Dolgotrajna uporaba dude ali stekleničke namreč lahko pripelje do nepravilnosti pri razvoju zobnih lokov, medčeljustnih odnosov, predvsem pa do nepravilnega izraščanja zob.
Tudi iz lastnih starševskih izkušenj zagotavlja, da je mogoče brez težav preživeti obdobje otrokovega zgodnjega otroštva brez dude in pri dojenih otrocih tudi brez stekleničke, pravi Kosem. Dodaja, da če razvade ne bi bilo, starši kasneje tudi ne bi imeli dela z odvajanjem.
