Število otrok in mladostnikov, ki obiščejo osebnega zdravnika ali specialistično ambulanto zaradi duševnih stisk, se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) povečuje. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da v Sloveniji ni sistemsko urejene strokovne in dostopne pomoči za otroke in mladostnike v psihičnih stiskah.
O rednem doživljanju psihosomatskih simptomov je v zadnji mednarodni raziskavi Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji poročalo 28 odstotkov mladostnikov, 23 odstotkov pa jih je poročalo o občutkih depresivnosti v zadnjem letu. Nezadovoljnih s svojim življenjem jih je 12 odstotkov, so sporočili z NIJZ.
Med najstniki najpogostejši stres, anksioznost in motnje prehranjevanja
Duševne in vedenjske motnje so po podatkih NIJZ pri fantih in dekletih različno zastopane. Pri fantih je bila v primerjavi z dekleti zabeležena izrazito višja stopnja sindroma pomanjkljive pozornosti, medtem ko je pri dekletih največ obravnav zaradi motenj prehranjevanja, depresije in drugih anksioznih motenj.
Težave se razlikujejo tudi po starostnih skupinah. Pri najmlajših, otrocih do pet let, so bile najpogosteje zabeležene razvojne motnje pri jezikovnem izražanju ter druge vedenjske in čustvene motnje, ki se navadno začnejo v otroštvu.
V času srednje šole pa so težave, zaradi katerih mladi obiščejo osebnega zdravnika, hud stres, anksioznost in depresija. Pojavljale so se tudi vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola in motenj prehranjevanja.
Izjemno pomembna podpora družine in strokovnjakov
Pri prepoznavanju duševne stiske in pomoči otrokom je starševska vloga izjemna, je povedala specialistka javnega zdravja Nuša Konec Juričič z NIJZ. Če med starši in otrokom vlada zaupanje, se bo na njih najbrž obrnil tudi v primeru težav, je razložila.
Pomembno je, da si starši priznajo otrokove težave in da, če jih sami ne zmorejo ali ne znajo rešiti, pravi čas poiščejo strokovno pomoč.
Duševne stiske lahko prepoznajo tudi vzgojitelji in učitelji, ki z mladimi preživijo veliko časa, pedagoški delavci pa so za to različno usposobljeni. Po besedah Konec Juričičeve se na NIJZ velikokrat obrnejo učitelji, ki so zaznali težave pri otroku. Strokovnjake zaprosijo za mnenje ali prosijo za usmeritev pri iskanju nadaljnje pomoči.
Konec Jurčičeva je opozorila, da se postopki na tej točki pogosto zataknejo, saj, razen če gre za urgentno stanje, otroka oziroma mladostnika ne morejo napotiti nikamor. Sistemsko urejene strokovne in hitro dostopne pomoči otrokom in mladostnikom v psihičnih in čustvenih stiskah v Sloveniji močno primanjkuje, je povedala. Na to pristojne opozarjajo že dlje časa.
Po strokovno pomoč tudi na splet
S šolsko preventivo na področju duševnih stisk se sicer intenzivneje ukvarja program To sem jaz, v okviru katerega so od leta 2011 pedagoški delavci osnovnih in srednjih šol izvedli več kot 5000 preventivnih delavnic, v katere je bilo vsako leto vključenih približno 10.000 učencev in dijakov, je razložila psihoterapevtka in vodja programa To sem jaz Ksenija Lekić.
Na strokovno pomoč pa lahko mladostniki od leta 2001 računajo tudi v spletni svetovalnici www.tosemjaz.net, ki posameznikom v stiski omogoča hiter, preprost in anonimen dostop do strokovnega nasveta. Spletni svetovalci si po besedah Lekićeve prizadevajo prepoznati in razumeti težave mladostnikov in jih čustveno razbremeniti, v najtežjih stiskah in kriznih situacijah pa jim svetujejo, da strokovno pomoč poiščejo v živo.
