Nova molekula, ki so jo izločili po pregledu več milijard "kandidatov", je v poskusih na laboratorijskih miših aktivirala tisti del možganov, ki zatre bolečino.
A za razliko od morfija in drugih opiatov pri glodavcih ni sprožila tistega dela, ki lahko zavre dihanje, je v študiji navedla ekipa znanstvenikov iz ameriških univerz Stanford, Severna Karolina in Kalifornija ter bavarske Friedrich-Alexander.
Zaviranje dihanja, ki ga povzročajo opiati, samo v ZDA, kjer je uporaba in zloraba teh zdravil dosegla ravni epidemije, vsako leto zakrivi okoli 30.000 smrti.
Opij, ki se ga pridobiva iz maka, in njegovi derivati se za blaženje bolečine (in sprožanje evforičnih občutkov) uporablja že več kot 4000 let.
Pri laboratorijskih miših PZM21 prav tako ni povzročil odvisnosti. Te živali sicer prav tako kot ljudje zlahka postanejo odvisne od morfija in drugih protibolečinskih zdravil.
A v poizkusih z novim zdravilom laboratorijski glodavci niso dajali nobene večje prednosti kletki, v kateri so jim dajali PZM21, pred tisto, v kateri so prejeli običajno fiziološko raztopino.
Tretja prednost nove molekule pa je, da po trditvah raziskovalcev ne povzroča zaprtja, ki je običajen spremljevalec uživanja opiatov.
Prav tako novo zdravilo za razliko od tradicionalnih narkotikov ne vpliva na refleksne odzive hrbtenjače.
Derivat opija
Opij, ki se ga pridobiva iz maka, in njegovi derivati se za blaženje bolečine (in sprožanje evforičnih občutkov) uporablja že več kot 4000 let.
Morfij, derivat opija, pa tudi danes, v dobi sodobne medicine, ostaja protibolečinsko zdravilo številka ena, ko gre na primer za okrevanje po operacijah ali reševanje na bojiščih.
"A je očitno tudi nevarno," je komentiral profesor s fakultete za farmacijo kalifornijske univerze Brian Shoichet, eden od treh glavnih avtorjev študije. "Ljudje že desetletja iščejo varnejše nadomestilo za standardne opiate," je dodal.
Še dolga pot
Sestavina, ki jo je skupaj s kolegi odkril Shoichet, bo sicer morala prehoditi še dolgo pot in premostiti nemalo ovir, preden se bo znašla na policah lekarn.
Najprej je treba dokazati, da je varna za ljudi in v kliničnih študijah potrditi, da je učinkovita. Takšen proces običajno traja kako desetletje.
Nadalje bo treba ugotoviti tudi, ali laboratorijske miši - in ljudje - na novo zdravilo razvijejo tolerance oz. ali dolgoročno izgublja svojo učinkovitost.
A profesorica z Univerze McGill Brigitte Kieffer je v reviji Nature v komentarju k ugotovitvam že izpostavila, da študija predstavlja "korak naprej k popolnemu zdravilu".
