Pri nas je bolezni, ki jih prenašajo klopi, res zelo veliko, smo pa tudi narod, ki zelo pogosto hodi v naravo. To je seveda pohvalno, pravi dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Imamo veliko gozdov in primerno okolje za klope, poleg tega smo tem zaradi življenjskega sloga pogosteje izpostavljeni – se je pa treba zavedati, da je bolj nevaren tisti čas, ko se usedemo v avto in se do gozda zapeljemo, kot čas, ko smo izpostavljeni klopom in se nam kaj resnega zgodi.«
Torej sta panika in izogibanje gozdu popolnoma napačna, drastična ukrepa. Je pa vseeno treba vedeti, kakšna tveganja prinese vbod okuženega klopa in kako delujemo preventivno.
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Ko je suho in vroče, je aktivnost klopov manjša.
Kako odstranimo klopa iz kože
Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov iz kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil, kar se je priporočalo nekdaj. Odstranitev s pinceto je preverjeno najboljša.
Za boreliozo ni cepiva
V Sloveniji je lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. »Letno beležimo od 3000 do 7000 zbolelih. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let, med njimi je več žensk. V letu 2015 je bilo število prijavljenih bolnikov z lymsko boreliozo manjše od desetletnega povprečja prijav (okrog 5000 prijav letno),« je povedala dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Lymska borelioza se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu ugriza klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, lahko pride do prizadetosti sklepov. Mesto vboda je treba opazovati več tednov, in če se pojavi značilna rdečina, je treba takoj k zdravniku. Zdravljenje, ki poteka z antibiotiki, je zelo uspešno in enostavno v zgodnjem poteku bolezni.
Medtem ko za boreliozo ni cepiva, pa je po besedah strokovnjakov proti drugi najpogostejši bolezni, ki jo prenašajo klopi, klopnemu meningoencefalitisu, cepljenje najbolj učinkovit ukrep za zaščito.
Lani zbolelo 62 ljudi
Klopni meningoencefalitis (KME) je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve.
Tveganju za okužbo z virusom KME so izpostavljeni ljudje vseh starosti, v zadnjih letih pa narašča obolevnost pri starejših, večkrat prizadene moške kot ženske. Dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je navedla, da je bilo z virusom klopnega meningoencefalitisa okuženih največ klopov na Gorenjskem, v okolici Mozirja in na Notranjskem, najmanj primerov te bolezni je na Primorskem in Dolenjskem. Lani je za KME zbolelo 62 ljudi, kar je najmanj v zadnjih 30 letih.
Humana granulocitna anaplazmoza
To je redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, okuženi pa ima povišano telesno temperaturo, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo jo z antibiotikom.
Sta pa tako Strle kot Avšič Župančeva opozorila na prenos virusa KME preko mleka in mlečnih izdelkov. »Pri KME je pomembno, ali je bolnik v zadnjem tednu ali dveh užival toplotno neobdelano mleko. Bolj tvegano je mleko drobnice (koze, ovce), ki je primeren gostitelj za klope; živali so lahko okužene, a nikoli ne kažejo znakov, virus pa se izloča v mleko. Pred tremi leti smo imeli v Sloveniji že tovrsten izbruh bolezni zaradi uživanja surovega kozjega mleka na eni izmed koroških kmetij. Zbolele so tri osebe, četrta pa ne, ker je bila proti KME cepljena,« je še povedala dr. Avšič Župančeva.
Zaščita je nujna
Verjetno tisočkrat slišano, a tudi tisočprvič ni odveč: zaščita pred klopi je nujna. Zaščitimo se z dolgimi oblačili (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta), ki naj bodo svetle barve, da klopa laže opazimo. Po izpostavljeni koži se namažemo z repelentom, po vrnitvi iz narave pa se natančno pregledamo, oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo oziroma operemo.
