Svetovna zdravstvena organizacija in tudi vlade mnogih držav so že začele biti plat zvona, ker zaradi odpornosti proti antibiotikom smrtnost po vsem svetu narašča. Ocenjujejo, da zaradi tega letno umre okrog 700.000 ljudi po vsem svetu. Hkrati postajajo bakterije čedalje odpornejše, tako da učinkovitih zdravil proti njim skoraj ni več. Ukrepati je treba na več načinov, in tega se je lotila tudi Slovenija: najprej zmanjšati porabo antibiotikov, če niso nujni. Drugi ukrep pa je širši, globalni: več je treba vlagati v razvoj novih zdravil, ki bodo bakterije uničevala.
Nevarnost za vse
Britansko vladno poročilo, objavljeno nedavno, pravi, da se bo smrtnost brez investicij v razvoj novih učinkovin do leta 2050 realno povečala na precej več kot milijon ljudi po vsem svetu. Za dobro mero umirajo vsi, mladi in stari, čeprav je med njimi res več slabše odpornih – starejši, kronični bolniki in majhni otroci. Ameriški center za preprečevanje bolezni in nadzor nad njimi ocenjuje, da zaradi odpornih bakterij samo v tej državi vsako leto zboli okrog dva milijona ljudi, umre pa jih blizu 23.000, kar je nekoliko več kot en odstotek. Čeprav na prvi pogled številka ni velika, pa pomeni grožnjo za ves svet, ki se je očitno preslabo zavedamo. Vsakdo lahko pomaga sebi in družbi tako, da čim bolj zdravo živi, vzdržuje svoj imunski sistem in ne jemlje antibiotikov po nepotrebnem.
Človek proti mikroorganizmom
Samo v ZDA so sklenili v naslednjih petih letih vložiti okrog 1,2 milijarde dolarjev v boj proti bakterijam, odpornim proti antibiotikom. Farmacevtska industrija se namreč dolgo ni zavedala, da že odkriti antibiotiki ne pomenijo nujno napredka v oskrbi bolnikov za vedno, in tako je nastala praznina, zaradi katere bo minilo nekaj let, preden bo človeštvo dobilo nove učinkovine za uničevanje škodljivih mikroorganizmov. In v razvoj vedno novih učinkovin bo treba nenehno vlagati, da se ne bo ponovilo, kar se nam dogaja prav zdaj – ko znani antibiotiki izgubljajo moč, novih pa še ni. V vse to so se vmešali še virusi. Pokazalo se je, da so sposobni stalnega spreminjanja in prenašanja genskega materiala. Za človeštvo je to ena največjih groženj sploh.
Zmogljiva naravna učinkovina
Vse kaže, da so na Irskem na dobri poti, da bi v kratkem precej pripomogli k izboljšanju stanja. Na kraljičini univerzi v Belfastu, kjer se ukvarjajo z razvojem učinkovin za prihodnost, so ugotovili, da bi lahko v boju proti mikroorganizmom uporabili peptide. Ti so namreč sposobni selektivno uničiti najodpornejše in za človeštvo najnevarnejše bakterije (MRSA, E.coli, Klebsiella pneumoniae in Pseudomonas aeruginosa). Peptidi namreč tvorijo naravno človeško tkivo in so zato pomembni za imunski odgovor na okužbo. Ta sposobnost jih uvršča med najboljše kandidate za nove terapije, s katerimi bi lahko zapolnili trenutno vrzel v razvoju novih učinkovin. V dosedanjih poskusih so pokazali obetavno aktivnost zoper vse t. i. superbakterije, ki so jih testirali. Veliko dela je bilo opravljenega v sodelovanju s svetovno skupino za nanomateriale (The Xu Group) iz ZDA, to je znanstvenikom omogočilo razumeti, kako peptidi tvorijo človeškim tkivom podobne gele. Uspeli so razviti serije kratkih peptidnih sekvenc, ki jih je lažje sintetizirati (kar poceni razvoj, kajti nanotehnologija je zelo draga).
Obetavni peptidi
Peptidi se naravno pojavljajo v kratkih verigah aminokislin. Najpreprosteje povedano so to verige do največ 50 aminokislin oziroma majhne beljakovine. Za beljakovine je potrebnih več kot 50 aminokislin, vendar pa to ni vedno pravilo. V svetu kozmetike in športa so že dolgo znani kot sredstvo za hitrejšo izgubo maščob (hujšanje), a tudi za izgradnjo mišic za boljšo fizično zmogljivost športnikov in rekreativcev. V kozmetiki pa jih dodajajo v pomlajevalne kreme, saj naj bi gladili kožo ter preprečevali staranje in nastajanje gub. Zadnjih deset ali petnajst let po vsem svetu ugotavljajo, da so peptidi verjetno tudi eno najbogatejših in tudi najmočnejših sredstev za preprečevanje ter zdravljenje različnih bolezni. Učinkujejo proti virusom (tudi virusu HIV), znižujejo krvni tlak, učinkujejo kot antioksidanti, preprečujejo razmnoževanje škodljivih celic, redčijo pregosto kri, učinkujejo proti sladkorni bolezni in staranju. Male morske živali vsebujejo veliko različnih peptidov s številnimi biološkimi aktivnostmi. Učinkujejo lahko proti vsem mogočim mikroorganizmom in tudi proti strupom ter imajo protirakave lastnosti. Nekateri med njimi so že v fazi kliničnih raziskav, so objavili v strokovni spletni reviji PubMed. Take raziskave delajo po vsem svetu, v Mehiki, na Japonskem, v Koreji, na Kubi. Vir malih morskih organizmov je namreč skoraj neizmeren. Največ raziskav so naredili z morskimi gobami (veliko obetajo pri zdravljenju okužb z glivicami, virusi, pa tudi kot možno zdravilo za levkemijo in melanom). Kozolnjaki iz družine plaščarjev učinkujejo proti virusom, tumorskim celicam in vplivajo na dobro delovanje imunskega sistema. Hrano dobivajo s precejanjem morske vode, so nekakšni filtri. Sestavine iz njih naj bi posebej učinkovale pri raku prostate in tudi pri okužbah z virusi (parainfluenca, denga, herpes). Tretja vrsta takih morskih organizmov, ki so predmet raziskav po vsem svetu, pa so glavonožci. Peptidi iz njih naj bi bili med najmočnejšimi naravnimi substancami proti raku.
Odporne bakterije
Pseudomonas aemginoza je precej razširjena bakterija, ki povzroča bolezni pri rastlinah, živalih in ljudeh. Za medicino je pomembna, ker je odporna proti številnim zdravilom, tudi sicer najučinkovitejšim antibiotikom. Povzroča zelo resne bolezni kot posledice nosokomialnih okužb, kakršna je, na primer, z ventilatorji povezana pljučnica. Gre za priložnostno okužbo pljuč, ki jo dobijo običajno bolniki v bolnišnicah, priključeni na naprave za pomoč pri dihanju. To seveda pomeni, da prizadenejo že tako kritično bolne ljudi. Zaradi teh okužb se pri takih bolnikih smrtnost poveča za od 20 do 30 odstotkov.
MRSA ali superbakterija je verjetno najbolj znana bakterija, s katero se ljudje prav tako največkrat okužijo v bolnišnicah, lahko pa tudi v domovih za ostarele in dializnih centrih. Povezana je z uporabo intravenskih naprav (na primer tistih, s katerimi bolnik dobiva zdravila v žilo). Manj znano pa je, da se lahko pojavi pri sicer zdravih ljudeh, in sicer se je nalezejo z dotikom. Pokaže se kot zelo boleč večji kožni izpuščaj, med ljudmi znan kot tur ali tvor.
E.coli je zelo pogosta bakterija, ki med drugim naravno živi v človekovi črevesni flori. Večina njenih sevov je neškodljiva. Nekateri serotipi pa lahko povzročijo hudo zastrupitev s hrano, ko pride do vnetja črevesne sluznice, tudi okužbe sečil (najpogostejša pri ženskah) in meningitisa pri novorojenčkih. Znaki so trebušni krči, driska, ki lahko preide v krvavo izločanje, včasih vročina, lahko povzroči tudi perforacijo črevesja in nekrozo črevesnega tkiva (del tkiva odmre). Nekatere iz te skupine bakterij sproščajo strupe, kakršne naj bi uporabljali bioteroristi. Razmnožujejo se zelo hitro (v 20 minutah), odmirajo pa dlje časa.
Klebsiella pneumoniae je bakterija, ki jo normalno najdemo v ustni sluznici, na koži in v črevesju. Nevarna pa je lahko, če jo vdihavamo, saj povzroči hude bolezni pljuč in bronhijev. Najbolj lahko prizadene ljudi z boleznimi dihal in tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem (bolniki z odvisnostjo od alkohola, diabetiki, rakavi bolniki, bolniki z boleznimi jeter, ledvic).
