Kadar nas doleti poškodba, zaradi katere trpimo hude bolečine, si želimo samo to, da bi minilo. A ni treba vedno v nedogled goltati analgetikov, pomoč nam ponuja tudi naravna lekarna. Nekatere rastline blažijo bolečine in celo zdravijo razlog zanje. Naj gre za kronične ali akutne bolečine – naravna pomoč je na voljo.
S sedmi kozarcev mleka ali več na teden zaužijemo toliko kalcija in vitamina D, da to upočasni obrabo sklepov, s tem pa tudi zmanjša bolečine, ki spremljajo obrabljene sklepe. Priporočena količina je 150 ml mleka ali 200 g jogurta s 3,5 dl maščobe na dan.
Sestavine v ingverju, predvsem gingerol, blažijo bolečino prav tako učinkovito kot kemična farmacevtska sredstva. Poleg tega upočasnjujejo napredovanje vnetnega procesa. Za zdravljenje bolečin je priporočljivo jemati 2–4 mg ingverjevega ekstrakta, ki je običajno na voljo v obliki kapsul.
Kadar zaradi preutrujenosti bolijo noge, pomaga arnika. Učinkovine, ki jih vsebuje, blažijo bolečino. Za kopel stopal potrebujemo 1–2 žlici arnikine tinkture, ki jo dolijemo vodi, segreti na od 35 do 37 stopinj. V tej kopeli, ki si jo privoščimo po potrebi, namakajmo stopala približno deset minut.
Maščobne kisline omega 3 blokirajo bolečinske impulze. Pri ljudeh, ki jih pogosto muči migrena, to pomeni zmanjšanje bolečine in manj pogoste napade glavobola. Dvakrat na teden zaužijmo 200 g ribe ali pa vsak dan kapsulo koncentriranega ribjega olja.
Arhiv
Grenčine in flavonoidi v regratu pospešujejo medcelično presnovo, kar pomaga telesu, da hitreje izloči različne povzročitelje vnetja. Zjutraj najprej pustimo 1–2 žlički posušenega regrata (korenine) stati v 150 ml hladne vode, potem zavremo in odcedimo. Najbolj pomaga redna štiritedenska kura.
Pri išiasu oziroma vnetju živcev se je kot dobra naravna pomoč izkazal repuš. Vsebuje namreč harpagosid, ki zmanjšuje oteklino, zavira vnetje in tako zmanjšuje tudi občutek bolečine. Dnevni odmerek za učinkovito pomoč je 480 mg repuševega ekstrakta v kapsulah.
V temno rdečih češnjah je veliko rastlinskega barvila, največ pa antocianinov, ki zavirajo aktivnost različnih povzročiteljev vnetij. S temi sestavinami češnjev sok pomaga ublažiti artritične bolečine. Priporočen dnevni odmerek je 300 ml čistega češnjevega soka.
Metino eterično olje vsebuje mentol, ki učinkuje kot rahel lokalni anestetik, zato z njim učinkovito blažimo bolečino pri glavobolu, ki je posledica napetosti. Metino olje pomaga enako učinkovito kot farmacevtska zdravila. V čelo in sence si vtremo kapljico ali dve metinega olja, se sprostimo, čez 15 minut pa postopek ponovimo.
Epsomska sol, imenovana tudi angleška sol, je hidratiziran magnezijev sulfat. Uravnava vnetne procese, sprošča napete mišice in izboljšuje njihovo delovanje. Najbolj optimalno pa učinkuje skozi kožo. Dve skodeli soli vsujemo v kopel in ležemo vanjo za 15 minut.
Rastlinski hormoni – npr. izoflavon iz soje – so izvrstna pomoč pri vnetih sklepih, poleg tega krepijo celotno okostje. Priporočljiva dnevna količina je 40 g soje, lahko pa jo zaužijemo tudi v tofuju.
Ta pekoči alkaloid v čiliju ima učinek lokalnega segrevanja, pospešuje prekrvitev, s tem pa blaži bolečine v mišicah in sklepih. Za poškodbe živcev, ki niso posledica diabetesa, je na voljo tudi poseben obliž, sicer pa prizadete predele namažemo s čilijevim oljem ali jih natremo s čilijevo soljo. Pozor: občutljiva koža lahko tudi pordi ali reagira razdraženo.
Vitamin C ohranja hrustanec zdrav oziroma upočasnjuje njegovo obrabljanje – raziskave kažejo, da ob rednem uživanju tega vitamina poteka ta proces celo do trikrat počasneje. Poleg tega vitamin C zmanjšuje nevarnost za pojav bolečih vnetnih obolenj v sklepih. Za zdrav hrustanec je priporočljivo dnevno zaužiti 1 rdečo papriko, poldrug kivi ali veliko grenivko.
Pri »heksenšusu«, bolečem živcu ali napetosti v hrbtu pomaga masaža z oljem šentjanževke. Ta vsebuje hiperforin in flavonoide, ki učinkujejo protivnetno ter pospešujejo prekrvitev. V boleč predel si ga je treba vmasirati trikrat na dan.
Arhiv
