Eržen je prepričan, da bo uvedba eNaročanja, ki naj bi zaživela s 1. decembrom, to popravila. Podatki so nezanesljivi, ker je poročanje o čakalnih dobah pomanjkljivo, zlasti pri nekaterih izvajalcih zdravstvenih storitev, ki niso prešli na elektronski način vodenja čakalnih seznamov. Poleg tega so tudi storitve, o katerih poročajo, drugače poimenovane kot tiste, ki jih dejansko izvajajo, je še pojasnil Eržen.
"V aneksu k splošnemu dogovoru imamo seznam 47 storitev, pri izvajalcih pa so te storitve veliko bolj podrobno razdelane in jih je tudi veliko več. Dejansko bolnike pošiljamo kar na 1200 različnih storitev," je pravi Eržen. "To pomeni, da so nekatere čakalne dobe čisto spregledane, druge pa nezanesljive, ko jih ocenjujemo, kakšne so," je dodal.
Ob tem je spomnil tudi na "znano dogajanje v praksi", ko bolnik pokliče k nekemu izvajalcu, da bi se naročil na neko preiskavo ali poseg, in mu tam razložijo, da ga bodo lahko naročili šele čez nekaj mesecev.
Eržen pravi, da zaradi vsega naštetega sploh ni mogoče oceniti, kakšni so dejanski podatki o čakalnih dobah v Sloveniji, nekateri so verjetno prenapihnjeni, na drugih področjih podatkov o čakajočih sploh ni, kak podatek je pa verjetno tudi napačen "navzdol", predvsem tam, kjer izvajalci bolnikov sploh ne naročajo.
Prav na tako prakso je v razpravi opozorila tudi predsednica upravnega odbora ZZZS Lučka Böhm. Prepričana je, da izvajalci čakalne dobe napihujejo zato, da bolnike odvrnejo od čakanja na pregled na napotnico in jih preusmerjajo v samoplačništvo in tako dobijo storitev dvakrat plačano. Böhmova meni, da bo sistem eNaročanje v resnici pokazal, "ne da so vsi izvajalci napravili mnogo več storitev, kot so jih dobili plačanih od ZZZS, ampak da marsikdo med njimi ni opravil potrebnega števila storitev in da bo zgodba verjetno precej drugačna".
Predstavnik zavarovancev v skupščini Bojan Žvikart je v razpravi ocenil, da elektronska napotnica ni rešitev za skrajšanje čakalnih dob, ampak je prava rešitev za to denar.