DZ se je s predlogom proračuna za prihodnji dve leti seznanil že oktobra in ga po razpravah na sejah zainteresiranih delovnih teles vrnil v dopolnitev vladi. Ta je zaradi naknadno ocenjenih stroškov zaradi begunske krize povečala načrtovane odhodke za 123 milijonov evrov.
Vlada pričakuje, da bo mogoče 73 milijonov evrov dobiti iz evropskega proračuna, za preostalih 50 milijonov evrov pa načrtuje povečanje primanjkljaja in dodatno zadolževanje, je pojasnil finančni minister Dušan Mramor. Ali bo imela z obvladovanjem begunske krize stroške tudi v letu 2017, za zdaj ni mogoče oceniti.
Proračunski odhodki so tako v letu 2016 načrtovani v višini 9,5 na milijarde evrov, prihodkov pa naj bi bilo 8,7 milijarde evrov. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijonov evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 50 milijonov evrov več od prvotnih načrtov.
"Edini razlog za povišanje so migracijski tokovi, zaradi katerih zagotavljamo dodatna sredstva pri finančnem ministrstvu," je dejal predsednik vlade.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
V predlog proračuna za leto 2017 vlada ni opazneje posegala. Prihodki so še vedno načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov ter odhodki v višini 9,4 milijarde evrov, primanjkljaj torej ostaja pri 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP.
Cerar je kot glavna cilja proračuna izpostavil nadaljnjo konsolidacijo in stabilizacijo javnih financ ter zagotavljanje pogojev za spodbujanje gospodarske rasti.
"Sledili smo cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje," je dejal. Spomnil je, da se povečuje masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 bo prišlo do izredne uskladitve pokojnin.
Cerar je ugotovil, da bo večina ministrstev prihodnje leto prejela več denarja, kot ga ima na voljo letos, zato moramo biti vsi skupaj zmerni optimisti. "Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je naš cilj na srednji rok izravnan strukturni saldo, zato še vedno ohranjamo zdravo mero restriktivnosti pri načrtovanju odhodkov," je dejal.
Mramor je posebej izpostavil sredstva za financiranje dela občin, ki še vedno niso usklajena. Če bosta predsedstvi obeh reprezentativnih združenj pripravljeni sprejeti zadnji predlog vlade o povprečnini v višini 525 evrov na prebivalca, bo vlada dodatna sredstva zagotovila s prerazporeditvami, za leto 2017 pa dodatnih sredstev ne bo treba zagotavljati, je dejal.
