Zdravje

Dojenja se moramo naučiti

Marija Šelek
3. 8. 2015, 06.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

S prvim avgustom se je začel svetovni teden dojenja, ki ga zaznamujejo v 150 državah. Različna slovenska združenja so v soboto priredila srečanja mamic in staršev, ki so si lahko izmenjali izkušnje in nasvete.

Osebni arhiv

Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za podporo dojenju WABA, čeprav ga nekatere države (vključno s Slovenijo) zaznamujejo oktobra. Slovenskim zasebnim pobudam (npr. Dojiva.se) pa se zdi bolj primerno, da dogodke za promocijo dojenja prirejamo avgusta, ko so vreme in temperature bolj naklonjeno druženju (in dojenju) na prostem.

Alenka Benedik, svetovalka za dojenje: "Očetje imajo očetovski dopust, zato naj se takrat izkažejo ter mamici, ki je z malčkom v svojem »brlogu«, nosijo hrano in pijačo."

Tako meni tudi naša sogovornica Alenka Benedik, od leta 2006 laična svetovalka za dojenje, že štiri leta mednarodno akreditirana svetovalka za laktacijo in dojenje (IBCLC) in mama treh otrok.

Pravočasne informacije

Zakaj je treba vedno znova ozaveščati o dojenju? »Če podprem eno mamo in če je ena zadovoljna ter uspešna prav zaradi pravočasnih informacij, je zame to zmaga,« pravi Alenka Benedik.

Osebni arhiv Alenke Benedik

Čeprav je dojenje nekaj naravnega, se v praksi srečuje z mnogimi mamicami, ki imajo z vzpostavljanjem dojenja veliko težav. »Pogosto ženske mislijo, saj imam prsi, bom že dojila. Po svoje je to res, ampak družbeno okolje oziroma kultura, v kateri živimo, je še zelo prežeta z mentaliteto umetnega hranjenja. Ta zajema veliko več kot samo to, da otrok dobiva adaptirano mleko. Pomeni to, da je umeten sam način hranjenja – torej hranjenje po steklenički, hranjenje po urniku, ločeno spanje (otrok spi v drugem prostoru oziroma preveč oddaljen od mamice) in tudi to, da je otrok nekam položen ozirom odložen.«

osebni arhiv

Biološka norma za človeške mladiče je, da so dojeni, nošeni in da spijo skupaj z mamo.

V igri so milijarde

Ob predstavitvi in ozaveščanju o dojenju nemalokrat naletimo tudi na negativne odzive, češ da zagovorniki dojenja promovirajo dojenje za vsako ceno in da so včasih že nasilni. »Vprašajmo se drugače: če mama zvečer otroku ne bi čistila zob, bi torej zanemarjala njegovo zobno higieno – ali bi v takem primeru kdo imel slabo vest tej mami reči, da to ni prav? Bi v takem primeru nasprotovali promoviranju higiene zob? Ne, ker je higiena zob pomembna za otrokovo zdravje,« je prepričljiva Benedikova.

»Zdravje otroka in matere mora biti na prvem mestu. Zavedati pa se je treba, da je interes industrije hrane za dojenčke zelo velik. V igri so milijarde evrov. Tega ne smemo pozabiti.«

Osebni arhiv Alenke Benedik

Težave mamic

Ni tako redko slišati pričevanja mam, ki jim dojenje »ni steklo«. Zdi se, da je takih primerov še vedno preveč in da še vedno preveč mamic nima prave informacije ob pravem času. »Ne moremo kriviti mamic za vse. Vsaka mama je naredila vse, kar je vedela, znala in zmogla v tistem trenutku, in ker ni imela prave pomoči in podpore ali pa dovolj vztrajnosti ter volje, ji pač ni uspelo. Tukaj so stvari preproste. Prav tako nobena prava svetovalka za dojenje ne bo rekla mami, koliko časa naj doji. To je stvar odločitve vsake posameznice. Jaz kot svetovalka sem samo dolžna, da jo podprem in da ji dam vse informacije. To je edini pošten način,« opozarja Alenka Benedik.

V letošnjem svetovnem tednu dojenja sta izpostavljena predvsem delo in dojenje.

Mamice, zavlecite se v "brlog"

Vsake toliko časa se pojavi kakšen značilen odgovor mamic, ki jim dojenje ni steklo. »Dolgo se je odgovarjalo: nimam več mleka, imela sem ga premalo; danes je v trendu odgovor: otrok se ne pristavlja, noče vleči, ne zna sesati in zato otrok ne dobiva dovolj mleka. Ali pa da dojenje boli.«

Alenka Benedik odgovarja: »Mi smo sesalci in smo za sesanje ustvarjeni. Tem našim malim sesalcem je treba samo dati priložnost, da to dokažejo. Ne morejo pa je dobiti, če so nekam odloženi, če niso pri, ob in na mami. Treba jim je omogočiti samopostrežno dojenje – da imajo prve dni oziroma tedne prsi na voljo neomejeno. To je ključno. Zelo preprosto, naj se mama sleče do pasu, se uleže v posteljo, otroka sleče do pleničk in ga ima neprestano ob, pri in na sebi.«

Do 18. meseca otrokove starosti ima mamica v službi pravico do odmora za dojenje.

Očetje imajo očetovski dopust, zato naj se takrat izkažejo ter mamici, ki je s svojim malčkom v svojem »brlogu«, nosijo hrano in pijačo, mama pa naj vstane samo, da gre na stranišče in enkrat na krajši sprehod. Sicer pa naj prve tedne uživa z dojenčkom in počiva.

»Večinoma mame potrebujejo samo potrditev, da je to, kar se jim dogaja, povsem normalno. Večkrat se namreč pritožujejo, češ ta otrok je cele dneve na meni! Pozneje med pogovorom pa ugotovimo, da pije celo preredko. Otroka sploh ne pristavljajo dovolj pogosto. Ena od prav tako pogostih napak, ki jo storijo mamice, je, da ne prepoznajo dovolj hitro subtilnih znakov otroka, ki sporoča željo po dojenju. Čakajo na jok, a ko se dojenček začne jokati, ga je bistveno težje pristaviti in nastopi kriza.«

Mleko ima več zaščitnih snovi, ko je otrok star 15 do 18 mesecev.

Odmor za dojenje

Poudarek letošnjega svetovnega tedna dojenja pa je dojenje in delo. »V Sloveniji je še vedno zelo zakoreninjeno, da se s koncem porodniške in vračanjem na delo dojenje zaključi. Treba je povedati, da to ni potrebno. Otroci so prilagodljivi – ko ni mame, ni mleka. Dojenje v drugem letu otrokove starosti pa je priporočljivo tako za zdravje otroka kot matere. Materino mleko ima bistveno več zaščitnih snovi, ko je otrok star 15 do 18 mesecev, dojenje pa prav tako zmanjšuje tveganje za raka na dojki, na jajčnikih, rodilih in osteoporozo,« še dodaja Benedikova. Ob tem velja slovenske mamice opozoriti na premalokrat izkoriščeno pravico – pravico do odmora za dojenje. Če ste zaposleni za poln delovni čas, imate do otrokovega 18. meseca starosti pravico do ene ure odmora za dojenje med delovnim časom – za kar pa morate delodajalcu dostaviti potrdilo pediatra.

Zgrešeni miti o dojenju

1. Dojenje sprva boli. Ni res! Potem nekaj ni v redu s pristavljanjem ali anatomijo otrokovih ust. Treba je ukrepati takoj. 2. Prevečkrat dojiš, bradavice ti bodo razpokale. 3. Prepogosto dojenje ni v redu. Prepogosto dojenje sploh ne obstaja. 4. Pogosto nošenje je za otroka slabo, otrok bo razvajen. To ni res. Otroci so narejeni tako, da so veliko v naročju. 5. Otrok bo razvajen, če bo spal pri mamici. 6. Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo. 7. Pojdite kupit črpalko, pa boste videli, koliko imate mleka. To je neumnost! 8. Dajte zvečer gosto hrano, da bo bolje spal. To ni res! To bo samo obremenilo otrokov organizem in prebavni trakt, posledično bo spal manj. 9. Otroka je treba najprej previti, šele potem dojiti. 10. Joj, prenajeda se!