Novice Svet24

Varna, zdravju koristna, lokalno in trajnostno pridelana hrana je ključno izhodišče, na katerem gradimo zdrave prehranjevalne navade prebivalcev, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Škodljivi učinki hrane, ki ni varna, na zdravje ljudi so lahko kratkoročni ali dolgoročni, lahko pa se izrazijo šele pri potomcih, je na današnjem posvetu o varni hrani ob svetovnem dnevu zdravja dejala Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Nekatere kemikalije se namreč nalagajo v telesnih tkivih, kjer zakasnjeno škodljivo delujejo na zdravje.

Arhiv Svet24

Najbolj pogosti znaki bolezni, ki se prenašajo s hrano, so bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, pogosto pa se lahko izrazi tudi z drugimi simptomi, pravi Hočevar Gromova in dodaja, da gre običajno za kratkotrajne bolezni brez trajnih posledic.

Sicer pa za varno hrano lahko veliko stori vsak posameznik tako, da upošteva osnovna higienska načela oziroma t. i. pet korakov za varno hrano - skrbi za higieno rok, kuhinjskih površin in opreme, ločuje kuhana in surova živila, hrano ustrezno toplotno obdela in jo hrani pri ustrezni temperaturi, to pomeni pod pet ali nad 60 stopinj Celzija. Poleg tega je pomembno tudi, da za pripravo hrane uporabljamo varno vodo in surovine, še dodajajo na NIJZ.

Po mnenju evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa v Evropi prepogosto jemljemo za samoumevno, da je hrana na naših krožnikih zdrava. A v obdobju globalizacije trgovine s hrano je ohranjanje varnosti hrane in higienskih standardov ob zagotavljanju dostopa držav nečlanic EU do evropskega trga pomembnejše kot kadarkoli prej, meni.

Dejanska pojavnost okužb s hrano ni znana, saj vsi ne poiščejo zdravniške pomoči.

Komisar je med drugim tudi opozoril, da varna hrana bistveno prispeva k zdravi družbi, kar zahteva obvladovanje kriz s hrano, ki bi lahko imele velik učinek na javno zdravje in gospodarstvo. Med najpomembnejše izzive za prihodnost spadata obvladovanje čedalje večje odpornosti proti antibiotikom in odpravljanje motenj delovanja človeškega hormonskega sistema.

Slovenski sistem nadzora nad varnostjo hrano spada po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana med tri najboljše v Evropi. Sistem je po njegovih besedah celovit, pa tudi število preiskav je večje od povprečja EU. A oster nadzor je po njegovem mnenju koristen, saj zaradi tega potrošniki bolj zaupajo v lokalno pridelavo.

A slovenski potrošniki so po besedah Tanje Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije premalo osveščeni glede varne prehrane. "Kdo na primer uporablja hladilno torbo? Kakšno imamo temperaturo v hladilnikih? Koliko jih ima hladilnik ohlajen na dve stopinji Celzija?" se sprašuje. Tako je izpostavila potrebo po vseživljenjskem izobraževanju glede varnosti hrane, ki bi se začela že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, nadaljevala pa tudi pri starejših.

Arhiv Svet24

In čeprav je varna hrana osnova za zdravo prehranjevanje, ni dovolj, saj se lahko tudi z varno hrano nezdravo prehranjuješ. Med leti 1999 in 2003 je namreč v Sloveniji imela težave s prekomerno telesno težo in z debelostjo skoraj polovica starejših od 15 let. Vedno bolj se povečuje tudi delež predebelih otrok. Zato so potrebni učinkoviti ukrepi prehranske politike.

Na ministrstvu za zdravje so pripravili Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki bo predvidoma v kratkem sprejeta na vladi.

Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc želijo z resolucijo predvsem zmanjšati debelost otrok in mladostnikov ter vzpostaviti okolje, v katerem bo vsem, tudi socialno ogroženim, omogočen dostop do varne, zdrave, v lokalnem okolju in trajnostno pridelane hrane. S tem "bomo podaljšali ne samo naša leta življenja, temveč tudi zdrava leta življenja," je dejala.

Kolar Celarčeva, ki je danes pred očmi medijev že zgodaj zjutraj telovadila skupaj društvom Šola zdravja, nato pa je pozajtrkovala zdrav slovenski zajtrk, tako poziva državljane, "naj bosta redno gibanje in zdrava hrana naša izbira in naš način življenja".

Ponudba nezdrave hrane narašča in zlasti oglaševanje hrane z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob izrinja zdravo hrano, meni ministrica in dodaja, da veliko raznovrstne ponudbe ob pomanjkanju časa pomeni težjo izbiro, ki zahteva dobro ozaveščenega potrošnika.

Arhiv Svet24

Energijsko preobilna hrana ter vedno več vsakodnevnega sedenja posledično vplivata na nezadostno količino vsakodnevne telesne dejavnosti in pojav debelosti ter kroničnih nenalezljivih bolezni. A ob tem opozarja, da so odločitve o zdravih izbirah na koncu v rokah vsakega posameznika.

Ob tem pa Pajk Žontarjeva opozarja, da gre lahko tudi osveščanje o zdravem prehranjevanju v negativno smer, "ko nastane prepričanje, da so samo super živila zdrava". Takšno pretiravanje ni smiselno oz. je celo odsvetovano, je dodala.

Vir: arhiv Svet24